Farmacevtsko: Kavanaugha pri nas ne bi zaslišali!

S 50 glasovi za in 48 proti je ameriški senat včeraj soglašal z imenovanjem sodnika Bretta Kavanaugha za vrhovnega sodnika. Javno pozornost je pritegnilo zaslišanje, ki so ga neposredno prenašale televizije, ko je Kavanaugh pred senatorji pretresen zanikal očitke, da bi kot najstnik na zabavi otipaval takrat mlado dekle mimo njene volje. Dogajalo pa bi se naj z opitimi dekleti še več. Tudi tisto, kar so tožilci našli pri polnoletnem ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću in farmacevtki Katarini, a so potem potem z začetkom postopka čakali tako dolgo, da so morali uničiti posnetke pogovorov o zaposlitvi v zameno za intimne radosti. V Sloveniji Kavanaugha pred imenovanjem še povabili ne bi v DZ, ljudem pa bi prikrivali, kdo sploh je. Z razlago, da je imenovanje na najvišje državne funkcije tukaj zasebni posel.

Zasebniško imenovanje guvernerja Banke Slovenije

V torek bo na slovenski zasebniški način DZ odločal o imenovanju novega guvernerju Banke Slovenije Primoža Dolenca. Enako odločajo o imenovanju ustavnih sodnikov. V Sloveniji poslanci kandidatov nič ne vprašujejo o njihovi preteklosti in ravnanju. Kandidatov niti povabijo ne pred poslance. Postopki  se dogajajo brez kandidatov. Po vzorcih iz preteklosti, ko je v ozadju po tihem odločal centralni komite Zveze komunistov, ki ga danes ni več. Dejansko sicer kandidat Primož Dolenc je prišel pred poslance. A mimo pravil: zaupno v poslanske skupine strank. Pretihotapili so ga v državni zbor. Kot nekoč sirskega državljana Ahmada Shamieha. Javnost pa nima pravice natančno izvedeti, kaj je na teh tajnih misijah pri strankah Dolenc počel. Zaupno je. A to še ni vse. Parlament celo sistematično iz vseh dokumentov briše podatke, kdo sploh je ta Dolenc. Denimo, kdaj je rojen, kje živi, kaj dela… Podatke prikrivajo, ker to zahtevala pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja po zaklonu, ki so ga sprejeli poslanci sami, ker je to zasebna stvar in ljudje nimajo pravice vedeti, kdo točno sploh kandidira. Trenutno je pooblaščenka nekdanja generalna sekretarka DZ Mojca Prelesnik. Imenoval jo je na to funkcijo DZ. Videti je to prikrivanju v napovedi seje državnega zbora, ki bo v torek,  tako:

Prikriti so podatki, po katerih bi ljudje v skupnosti lahko ugotovili, za katerega Primoža Dolenca gre. Ta očiten in jasen poseg v pravico vedeti državljanov, ki jo jamči ustava, je v parlamentu že dolgo uveljavljena praksa. Mediji in novinarji, ki bi morali braniti pravico javnosti do obveščenosti, molčijo. Še pisne nihče ne.

Težave pa povzroča predsednik republike Borut Pahor, ki se je zadnja leta začel požvižgati na pravila o zasebnih poslih imenovanj na najpomembnejše državne funkcije in mirno objavlja vse podatke. Povrhu je začel kandidate za najpomembnejše državne funkcije, ki jih parlament med postopki imenovanj niti ne povabi v svoje prostore, javno predstavljati. Tudi Primoža Dolenca je. Pahor je objavil tudi Dolenčev življenjepis. To so tisti nadvse zaupni podatki, ki jih poslanci lahko vidijo le v posebnem sistemu UDIS. Ljudje pa nimamo pravice izvedeti.

Kako vam cenzurirajo informacije, slikovito pokaže, ker so pred objavo v DZ cenzurirali celo uradni dopis Pahorja predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu. Cenzuriran vsebuje nenavadno luknjo v sredini. Takšno:

Izbrisani so ti podatki, ki jih je Pahor sam objavil na svoji spletni strani in jih nikoli ni prikrival:

Niso ZDA država zasebnih biznisov v politiki.  Mi smo.