Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za mandatarja

Last Updated on: 17th avgust 2018, 04:07 pop

Brez večjih presenečenj je bil po štirih urah razprav z glasovi svoje LMŠ, SD Dejana Židana, SMC Mira Cerarja, Levice Luke Meseca, SAB Alenke Bratušek, DeSUS Karla Erjavca in obeh manjšinskih poslancev Marjan Šarec izvoljen za mandatarja, ki bo poskusil sestaviti novo vlado. Glasovanje je bilo tajno, a so stranke pred odločanjem napovedale, kako bodo glasovale. Za Šarca je bilo 55, proti pa 31 poslancev. Šarec je zbral glas več kot je bilo pričakovati. Od kod je prišel dodaten glas, zaradi tajnosti glasovanja ni mogoče reči.

Prevzem oblasti šele z ministri

Mandatar Marjan Šarec Foto: DZ/Borut Peršolja

Izvolitev Šarca še ne pomeni, da bo ta tudi že kar vodil seje vlade. Oblast bo od Mira Cerarja (SMC), ki je odstopil marca letos in s tem povzročil predčasne volitve, Šarec prevzel šele, če in ko mu bo državni zbor potrdil še ministre. To bi se lahko zgodilo sredi septembra. Ker je Levica podpisala dogovor, da bo podprla mandatarja in da tudi izvolitvi ministrov ne bo nasprotovala, je zelo verjetno, da bodo ministri potrjeni in bo s tem Šarec prevzel vodenje vlade.

Pred odločanjem o mandatarju je bilo že spet nekaj polemik, ali bo vlada, ki nastaja, večinska ali manjšinska. Pravniki, ker ima ta vlada zagotovljeno jasno večinsko podporo s podpisanim dogovorom šestih strank, ocenjujejo, da je vlada večinska. Levica Luke Meseca, ki je s petimi strankami koalicije podpisala dogovor o sodelovanju in podpori, pa še kar vztraja, da so kljub temu dogovoru opozicijska skupina v državnem zboru, ki ne bo odgovorna za vladno politiko.

V parlamentu opozicijskega statusa Levica, ker je tudi zakonodajno pravna služba ocenila, da bi bilo to narobe, uradno najbrž ne bo imela in torej vprašanj premieru ne bodo postavljali kot ena opozicijskih strank in tudi ne bodo vodili obeh nadzornih komisij: za nadzor proračuna in obveščevalnih služb. Predvsem pa v teh dveh komisijah ne bodo dobili sedežev na opozicijski strani. Ker so v resnici na vladni strani, bi – če jih dobijo – lahko dejansko onemogočali opozicijski nadzor. Če status opozicijske stranke in te sedeže morebiti vendarle dobijo, bo to posledica odločitve strank vladne koalicije, ki bo pomenila zlorabo oblasti. V preteklosti smo takšnemu ravnanju že bili priča, najbolj razvpit je primer odvzema poslanskega mandata Janezu Janši v prejšnjem mandatu, ki ga je kot očitno kršitev zakona in ustave odpravilo kar ustavno sodišče, kar je bila velika sramota za vladajoče SMC, Desus in SD.

Umiritev med šesterico in Toninom

Kandidatka za podpredsednico DZ Tina Heferle (LMŠ) Foto: DZ/Borut Peršolja

Pred odločanjem o mandatarju so se nekoliko umirili konflikti med šesterico strank, ki prevzema oblast in predsednikom NSi Matejem Toninom. Kljub dogovoru, da bo Tonin parlament vodil do izvolitve ministrov in odstopil šele po tem, so namreč v petek stranke, ki prevzemajo oblast, na kolegiju zahtevale odločanje o odstavitvi Tonina že na tej seji državnega zbora. Tonin je proti temu protestiral, da dogovori s prvaki teh strank še dva meseca ne zdržijo in jih opozoril, da odstavitve ne more dati na dnevni red, dokler je uradno ne zahtevajo s podpisi najmanj desetih poslancev. To so pozneje poslanci omenjenih strank storili. Tonin pa se je odzval tako, da je sam napovedal odstop že za prihodnji teden, ko bosta izvoljeni podpredsednici Monika Gregorčič (SMC) in Tina Heferle (LMŠ). Zahtevo za odstavitev Tonina so poslanci levosredinskih strank umaknili, ker je Tonin s tem sam storil, kar bi po težji poti dosegle z odstavljanjem. Po izvolitvi podpredsednic je pričakovati novo izredno sejo, na kateri bo za predsednika državnega zbora izvoljen predsednik SD Dejan Židan, ki mora v vladi do izvolitve novih ministrov voditi kmetijsko ministrstvo.

Rezultat glasovanja o mandatarju je bil v primerjavi z razpleti v preteklosti takšen:

 

 

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (7)

Disqus Comments (7)

https-spletnicasopis-eu