Na proteste Zveze borcev proti Možini je vabil novinar RTV Šurc

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:57 pop

Po tem, ko je predsednik Zveze borcev Tit Turnšek julija napisal kar dve pismi direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu in naravnost zahteval  “ukinitev žaljivih oddaj Možine”, je Zveza borcev v začetku avgusta pripravila še javne proteste v Kopru. O nekaj sto protestnikih je poročala tudi javna televizija, ki pa tisti dan javnosti ni obvestila, da je hkrati v Ljubljani novinarju Možini pred stavbo RTV grozil protestnik. So pa to storili naslednji dan in Možini omogočili tudi odziv.

Na protest proti javni RTV vabili kar iz RTV

Objave na spletnih omrežjih, ki niso skrite, kažejo,  pa ima dogajanja zanimiva ozadja. Na protest Zveze Borcev, v kateri so od štirih podpredsednikov kar trije funkcionarji SD Dejana Židana,  je ljudi vabil tudi zaposleni v zavodi samem. To je na svojem fb profilu storil novinar Matej Šurc, ki je tudi eden od avtorjev znamenite peticije 571, pa tudi soavtor več knjig o trgovini z orožjem (oboroževanju novih držav) v času razpadanja Jugoslavije. Smo sicer svobodna družba, a vabiti na proteste proti lastnemu mediju in novinarskemu kolegu Možini, ki precej tvega s kritiko vladajočih naslednikov nekdanje partije, ki je izpeljala povojne poboje, je precej nenavadno.  Vabilo je bilo videti tako:

Javno je ta Šurčeva objava (link) dostopna tukaj:

Med odzivi na Šurčevo vabilo, vidno so na posnetku zgoraj,  se pojavi tudi Igor Bricelj, ki je Možini pozneje grozil v Ljubljani, da mora paziti, ker se mu lahko kaj zgodi. Šurcu je Bricelj napovedal, da bo protestiral v Ljubljani kot njegovi bratje v Kopru. Bricelj je tisti protestnik ki se je pred leti med novinarji pretihotapil na seji programskega sveta, ko so ti protestirali, ker je takratni predsednik programskega sveta Mitja Štular na dnevi red nameraval (kot manj pomembno točko) uvrstiti razpravo o delu Mojce Pašek in Evgenije Carl. Zaradi načina poročanja Carlove, ki ga je dopustila Paškova, je predsednik SDS Janez Janša takrat namreč objavil razvpito sporočilo na spletnem omrežju o novinarkah pocestnicah,  zaradi katerega sta ga novinarki pozneje tožili. Novinarji, tam sta bili tudi urednica Paškova in Carlova, so protestirali, da je že razprava programskega sveta o njihovem delu povsem nedopustno vpletanje v novinarsko in uredniško avtonomijo javnega zavoda.

Takrat je bilo kar nekaj dilem, ali je Bricelj povezan z novinarji, da mu je uspelo priti v stavbo. Transparent je bil takšen:

Da novinar Šurc vabi na politične proteste proti lastni televiziji, na vabilu pa se mu odziva politični aktivist Bricelj, kaže nenavadno sliko o javnem zavodu, ki ga vodi generalni direktor Igor Kadunc. Kadunc trdi, da ni politično nastavljen in da ni nikomur nič dolžan, čeprav je jasno, da je dobil večino v levo sredinskem programskem svetu, ki ga vodi predstavnik SD Ciril Baškovič in od katerega večine so odvisne njegove odločitve. Turnšek je pismo napisal tudi Baškoviču, od politikov pa je proti intervjuju Možine z Dežmanom javno pri varuhinji pravic gledalcev Ilinki Todorovski protestiral še poslanec SD Marko Koprivc, sicer sin nekdanjega trojnega funkcionarja: hkratnega predsednika skupščine Dela, šefa društva novinarjeva in v komunistični partiji zadolženega za medijsko propagando Jaka Koprivca.

[sociallocker id=10707][/sociallocker] To nenavadno združevanje težko združljivih funkcij je še v času socializma javno kritiziral Matevž Krivic. Objavo njegovega pisma je aprila leta 1984 odgovorni urednik časopisa Delo Jože Volfand zavrnil, češ da ni pomembno za javnost, a je vrhovno sodišče po sporu, ki ga je sprožil Krivic, odločilo drugače in pismo so morali objaviti. Dogajanje je kazalo na razpoke v popolni oblasti partije.

Zaradi zavračanja objave Krivicu je Volfanda in tedanjega glavnega urednika Borisa Dolničarja pozneje javno kritiziralo še častno razsodišče društva novinarjev.