Za največ 172,2 milijonov evrov glavnic in za več kot toliko obresti bo država na hitro prevzela z gasilskim zakonom, ki ga bo ta teden v četrtek uzakoniti državni zbor, da bi iz sklada za nasledstvo poplačala hrvaške banke, ki so po razpadu Jugoslavije izplačale vloge varčevalcem NLB na Hrvaškem. S 14 glasovi za in tremi proti, je spremembo danes že podprla večina strank v skupnem odboru.
Proti Luka Mesec in Zmago Jelinčič
Da bodo proti so napovedali iz Levice Luke Meseca in SNS Zmaga Jelinčiča. Levica je proti, ker nasprotuje privatizaciji NLB, Jelinčič pa, ker v SNS nočejo prevzeti odgovornosti za nesposobnosti SMC, SD in Desus v urejanju odnosov s Hrvaško zadnja leta. Obratno, da bodo zakon podprli, ker bo sicer škoda še hujša, pa je v imenu SDS napovedal Zvone Černač, ki pa je opozoril, da je, ker vlada Mira Cerarja ni ukrepala že vsaj pred letom, že nastala velika škoda. Podobno je v imenu Liste Marjana Šarca povedal Edvard Paulič, ki je dejal, da bo zakon podrl le zato, ker druge možnosti nima, alternativa pa je le še večja škoda pri prodaji NLB. Vlada je poslancem pojasnila, da je skupna škoda, če bi bo hrvaške dolgove morala plačati NLB, lahko z znižanjem vrednosti banke in višine izplačanih dividend državi, znašala 700 milijonov evrov. Da NLB mora plačati, so odločila hrvaška sodišča, v nekaj primerih je največja državna banka sodno določene vsote tudi že poravnala. Dogovori slovenske diplomacije s hrvaškimi politiki, da tega denarja nikakor ne bomo vračali, niso bili uspešni. Ni edini primer.
Predvolilno odlaganje in gašenje po volitvah
Zakon, ki ga bo DZ potrjeval jutri, so v vladi poimenovali “za zaščito vrednosti kapitalske naložbe” države v NLB. Poimenovanje je precej zavajajoče. Kapitalska naložba države, ki je lastnica največje banke v države, se z zakonom ne bo nič spremenila, NLB bo še naprej v lasti države, bo pa namesto NLB dolgove hrvaškim bankam poplačal državni sklad za nasledstvo.
Pravi razlog za prevzem dolgov se skriva v postopkih privatizacije NLB, ki bi morali biti zaradi zavez vlade Alenke Bratušek ob milijardni sanaciji banke že izpeljani, a je prodajo največje banke v državi vlada Mira Cerarja prelagala tudi s sklicevanjem na nejasnosti, koliko starih dolgov do Hrvaške bo po odredbah hrvaških sodišč potrebno še plačati. Te obveznosti znižujejo vrednost banke pri prodaji, je opozarjala vlada pred volitvami. Zakon, s katerim bi te stare dolgove na tak ali drugačen način prevzela država sama, bi lahko sprejeli tudi že pred volitvami. Podobno bi že pred volitvami bilo mogoče ukrepati zaradi odpovedi, ki so jih dali vsi kirurgi na otroški srčni kirurgiji. A so v obeh primerih vladajoči politiki (SMC, DeSUS, SD) raje počakali, da so minile volitve in zdaj bliskovito urejajo delikatna posle.
Mateja Vraničar Erman, ki opravlja posle finančne ministrice, je razloge za izjemno hitro odločanje poslancem, ki ga je zahtevala vlada “tekočih poslov”, pojasnila tako: “Gre za zaščito pred nezakonitimi izvršbami, ki jih je NLB deležna predvsem na Hrvaškem. Nujnost postopka je utemeljena s tem, da so hrvaška sodišča začela intenzivirati tovrstne postopke, ker pomeni, da postaja nevarnost prisilnih izterjav vedno bolj realna. Poleg tega pa lahko neureditev tega področja bistveno vpliva na višino kupnine v privatizacijskem postopku NLB.”
Ali gre za 700 milijonov ali bistveno manj?
O zakonu, da bo država preko sklada za nasledstvo plačevala, kar hrvaška sodišča nalagajo NLB, je danes odločal začasni skupni odbor parlamenta, jutri pa bo na izredni seji še celoten državni zbor. Da bodo odločali na vrat na nos, so vodje poslanskih skupin vladi pritrdili včeraj na kolegiju predsednika državnega zbora Mateja Tonina (NSi). Vlada je poslance, ko je prejšnji teden v četrtek ta nagli zakon predlagala, obvestila, da zaradi sodnih postopkov proti LB in NLB na Hrvaškem nastaja omenjenima družbama finančna in poslovna škoda. Doslej je bilo pravnomočno končanih pet postopkov – eden v korist LB in NLB, glavnica je znašala 788,59 evrov, štirje pa v korist hrvaških bank: za 255 evrov, 492.431, 220.116 in 222.426 evrov glavnice. Po oceni vlade se zaradi teh sodnih odločitev znižuje vrednost njene naložbe v NLB. Potreba, da NLB oblikuje rezervacije zaradi tveganj iz naslova teh sodb, pa lahko vpliva na višino izplačanih dividend državi, vlada si obeta 190 milijonov evrov dividende, a ni nujno, da bo evropska komisija z višino soglašala, če države ne pokrije “zgodovinskega” dolga. Skupaj z znižanjem vrednosti NLB pri prodaji pa bila skupna višina teh posledic lahko 700 milijonov evrov, je zapisala vlada. Nasprotno pa v primeru podane zaščite NLB države opisane finančne posledice ne bodo tako hude, meni vlada. Če bo zakon sprejet, država ne bo ob 700 milijonov, morala bo nameniti “bistveno manjši znesek za nadomestilo negativnih finančnih posledic prisilnih izpolnitev NLB, kolikor trenutno znaša bruto vrednost premoženja NLB izven Slovenije, ki je potencialno lahko predmet prisilne izterjave,” meni vlada.
