Vrhovno sodišče je po pritožbi Zelenih Slovenije in Andreja Čuša razveljavilo odločitev večine v državni volilni komisiji, ki jim je izbrisala vseh enajst kandidatov v enoti Ljubljana center zaradi domnevnega nedoseganja spolne kvote. Odločitev večine v državni volilni komisiji je bila napačna, je odločil senat vrhovnih sodnikov, ki ga je vodila Nataša Smrekar, soodločali pa sta še Tatjana Steinman in Brigita Domjan Pavlin. Državna volilna komisija je Zelenim najprej, v skladu z zakonom, iz liste izbrisali kandidatko Mileno Babič. Ta je, ko je kandidirala za Zelene, podpisala še kandidaturo za SD Dejana Židana. Napak je DVK ravnala v naslednjem koraku, pri tej odločitvi niso bili več soglasni, ko so Zelenim črtali še celotno listo. Vrhovno sodišče je Zelenim vrnilo kandidature vseh ostalih kandidatov (z izjemo Babičeve) v enoti Ljubljana-center. Izrek sodbe je takšen:
Celotno sodbo lahko preberete na koncu članka. Dodaten zaplet je pričakovati tudi še pri kandidaturah drugih strank. Čeprav je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbe Združene desnice Aleša Primca in Franca Kanglerja in koalicije Združene levice in Sloge Franca Žnidaršiča in Janka Vebra čez odločitve volilnih enot Novo mesto, Kranj in Celje zaradi domnevnega neupoštevanja spolnih kvot, se tudi pri tem, kot je slišati neuradno, še lahko zaplete. Prihodnji teden bi lahko odločilo ustavno sodišče, je slišati. Ni nujno, da bodo odločitve volilnih komisij in vrhovnega sodišča obveljale, je slišati.
Je prav, da je soodločal predstavnik vpletene SD?
Lista Zelenih je bila vložena pravilno, z upoštevanjem spolne kvote in o tem je stranka dobila tudi odločbo ljubljanske volilne komisije. Sestavo je porušila odločitev državne volilne komisije, ki je iz kandidatne liste črtala Mileno Babič, ki je bila na listo Zelenih uvrščena kot brezposelna inženirka tekstilne tehnologije iz Pesnice pri Mariboru. Hkrati je namreč v volilni enoti s sedežem na Ptuju kandidira še za stranko SD Dejana Židana. Zakon hkratno kandidiranje za dve stranki prepoveduje in določa, da v takšnem primeru obveljal kandidatura, ki je bila prva določena in to je bilo za SD. Mnenja, ali lahko državna volilna komisija po črtanju dvojne kandidatke iz liste zaradi nespoštovanja spolne kvote črta še celotno kandidatno listo, pa so bila v državni volilni komisiji različna; odločitev so sprejeli s preglasovanjem. Štirje članki komisije so bili za, dva proti. Proti sta bila predsednik DVK, vrhovni sodnik Anton Gašper Frantar in Nina Brumen, ki v komisiji zastopa SMC. Frantar je večino opozarjal natančno na to, kar je zdaj odločilo vrhovno sodišče. A so ga preglasovali. Pri delu komisije sta sodelovala Miroslav Pretnar (SD) in Drago Zadergal (SDS), pri obeh je bilo nekaj dilem tudi o nepristranskosti. Pretnarjeva stranka SD je direktno vpletena, ker je Babičeva tudi njihova kandidatka, iz SDS pa je Čuš izstopil kot poslanec in zato niso v najboljših odnosih. Pretnar kot nadomestni poslanec v tem primeru ni imel pravice glasovati, v razpravah pred tem pa tudi ni bil posebej opazen. Na to, da so to bili odločilni glasovi v pritožbi na vrhovno sodišče trdi Čuš, ki je zapisal, da je do odločitve o črtanju večina prišla z interpretacijo zakona, pri čemer je imela na voljo več mogočih razlag, izbrati bi morala tisto, ki najmanj posega v ustavne pravice ostalih kandidatov in volivcev, odločila pa se je za razlago, ki najbolj posega v pravice volivcev in celo odvzema pasivno volilno pravico kandidatov. Vrhovno sodišče Čušu ni pritrdilo pri očitkih o pristranskosti posameznih članov DVK, je pa o napačni razlagi zakona.
Zakon ne daje pristojnosti, pa še neustavno
Odločitev je nezakonita, saj sploh nima podlage v zakonu, so trdili pritožniki pred vrhovnim sodiščem, in menili, da je odločitev tudi protiustavna, saj krši volilno pravico kandidatov (43. člen ustave), pravico do svobodnih volitev iz 3. člena 1. protokola EKČP in pravico kandidatov iz 25. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR). Čuš se v pritožbi sklicuje tudi na sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ki je ugotovilo kršitev v primeru Rusije, kjer je zakon komisiji celo dodeljeval pristojnost črtati celotno listo zaradi odkrite nepravilnosti pri posamezniku. Pritožniki opozarjajo, da pa je pri nas kandidatka, ki je storila kršitev, celo ostala kandidatka na drugi listi, tisti, ki niso kršili predpisov, pa izgubili kandidaturo. V pritožbi na vrhovno sodišče so zapisali:
“Kot je torej že leta 2007 Evropsko sodišče človekovih pravic pojasnilo, da se v takem primeru, kot je naš, ne sme zavrniti celotna lista in se ne sme izločiti kandidatov, ki niso kršili predpisov. ESČP je zapisalo za tiste, ki ne razumejo angleško, tudi po latinsko: “nulla poena sine culpa”. Če ni krivde, ni kazni. In ravno to je storila DVK z izpodbijano odločbo. Posegla je v pravice in onemogočila kandidaturo kandidatom, ki niso kršili predpisov.”
Kršitev ustave zatrjujejo, ker DVK ni uporabila strogega testa sorazmernosti, po katerem lahko posega v pravice le toliko, kolikor je nujno in pri tem upoštevati sorazmerje med legitimnim ciljem (enakopravna zastopanost spolov) in ukrepom.
Celotna pritožba je bila takšna:
[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/05/Vrhovno.pdf”]
Odločitev vrhovnega sodišča je za večino precej nerodna. Pomeni namreč, da odločitev večine ni bila strokovna. Kar sem opozarjal tudi v Spletnem časopisu.
Bila je zloraba oblasti. A sodišče strašno ostro ni.
Sodba vrhovnega sodišča, ki Zelenim vrača kandidate v Ljubljani, je takšna:
[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/05/Uv-8_2018_SODBA.pdf” title=”Uv 8_2018_SODBA”]
