Na predčasna volišča po državi na ponovljeni referendumu o drugem tiru je prišlo manj volivcev kot lani. Višja je bila udeležba le prvi dan predčasnih glasovanj. A lani septembra je bila prvi dan, ko je deževalo, zelo nizka. Drugi dan je letos glasovalo več volivcev kot prvi dan, a v seštevku že manj kot lani v prvih dveh dneh. Slabša kot lani je bila udeležba tudi tretji dan.
Ponovitev v senci volitev
Ker pa gre za ponovljeni referendum v senci volitev poslancev, ki bodo res pomembno odločanje, je udeležba še vedno visoka. Tudi če zakon na referendumu ne bo zavrnjen, ker ne bo dosežen kvorum, po volitvah precej zanesljivo ne bo izveden, če pride do zamenjave oblasti v desno.
V torek je na volišča prišlo 2.920 volivcev, v sredo 5.087 volivcev in v četrtek 4.626 volivcev. V seštevku se je, kot so sporočili iz državne volilne komisije, v treh dneh referenduma udeležilo 12.633 volivcev oziroma 0,74 % vseh volilnih upravičencev. Na prvotnem glasovanju pa 14.201 volivcev (0,83 % vseh volilnih upravičencev). Grafično je za vse tri dni predčasnih glasovanj to primerjalno z lanskim dogajanjem videti tako:
Da bi bil referendum veljaven, bi moralo na referendumu proti zakonu skupaj glasovati 342.000 volivcev. Lani je bila večina glasujočih na referendumu za vladni zakon o drugem tiru, nasprotniki pa se niti približali niso temu kvorumu 342.000 glasov. Drugi tir so lani volivci zavrnili v dveh enotah: na Gorenjskem in v enot Ljubljana Center. Za vladni zakon pa so bili na periferiji. Najbolj v enoti s sedežem na Ptuju.
Lansko glasovanje na referendum je letos razveljavilo vrhovno sodišče, ker si je vlada v času kampanje zagotovila nepošteno prednost, ko je sama sebi dodelila 97.000 evrov za kampanjo.
Čepinasta zgodovina
Da je zelo verjetno, da bo referendum ponovljen, je bilo jasno že januarja letos, ko je ustavno sodišče razveljavilo “Lex Čepin”. To je popravek referendumskega zakona iz časov vlade Boruta Pahorja, s katerim so si SD, Zares, Desus in LDS v referendumskih kampanjah uzakonile pravico do državnega denarja za prepričevanje volivcev, ki ga opozicijske stranke nimajo. Pahorjevi vladi je to omogočilo plačilo nastopov Urške Čepin. A so referendum izgubili, zato ravnanja nihče ni spodbijal. Lani pa se je kot druga v zgodovini za takšno plačilo kampanje odločila tudi vlada SMC, Desus in SD. Ustavni sodniki so odločilo, da mora datum ponovitve referenduma določiti državna volilna komisija in ne državni zbor, ki sicer ob razpisu določa datume odločanja na referendumih. V DVK so predstavniki vseh strank, večino komisije pa izbere vladajoča večina. Komisija se je odločila za 13. maj, torej konec tega tedna in s tem onemogočila možnost hkratnosti volitev in referenduma, s čemer bi država prihranila nekaj milijonov evrov.
