Medijski ekshibicionizem z Jankovićem in tihe Milene

Zoran Janković je edini politik v zgodovini te države, ki mu po relativni zmagi na volitvah leta 2011 s Pozitivno Slovenijo ni uspelo prevzeti oblasti. Propadel je kot mandatar, ker ni dobil vseh glasov z leve. Posledica je bila, da je vlado prevzel Janez Janša (SDS). Po padcu Janševe vlade pa, ker Janković ni bil sprejemljiv, Alenka Bratušek, ki ji je vlada tudi razpadla. Na volitvah po tem je propadla še Jankovićeva Pozitivna Slovenija, ki so jo volili vsega trije odstotki volivcev. Desetkrat manj kot tri leta prej. Po tem se niso več pobrali. Razen v rumenih dnevnikih, kjer je v teh dneh spet glavni. Javnomnenjske raziskave so lani PS kazale, da jih ne bo volil praktično nihče.  A ko je Ninamedia v tem položaju preverjala mandatarske sposobnosti Jankovića, so mediji to rumeno nakladanje objavili. Pazite, še ko je Janković dobil relativno večino, se je izkazal za nesposobnega sestaviti vlado.

Neplačane Stožice in farmacija

Pred temi volitvami je Janković odprl poseben predvolilni račun in zdelo se je, da bo poskusil znova. Po raziskavah javnega menja bi njegov cilj lahko bil preseči enoodstoten prag. S tem bi si zagotovi visoke državne dotacije, ki so jih poslanci njegove Pozitivne Slovenije pred petimi leti, ko so še imeli relativno večino, uzakonili za čisto majhne stranke.  Pa še to bi težko dosegel. Zadnja raziskava Mediane, ena redkih, kjer se je s PS Janković sploh pojavil, ga je našla daleč od tega cilja. Pri vsega 0,3 odstotkih.  Z vidika bizarnosti Jankovićevega početja niti nenavadno, da je glavna zgodba skoraj vseh dnevnikov, da je te dni sklenil predvolilno koalicijo s predsednikom Desusa Karlom Erjavcom. Oblast bo Janković tokrat poskušal prevzeti ne da bi sploh kandidiral in to s tistim, ki ga je po volitvah leta 2011 prvi zapustil in sovladanje predlagal Janši. Na volitvah Janković namreč propade. Pri tem epskem spopadu pred volitvami, na katerih ne kandidira, se mu druge leve stranke sicer nekako še nočejo pridružiti.

Za to je nekaj razlogov. Z Jankovićem imajo leve stranke iz preteklosti nekaj skupnih neporavnanih računov. SD Dejana Židana, denimo, ker so mu pomagali pridobivati bančna posojila državnih bank, s katerim je Janković izpolnjeval svojo volilno obljubo, da bo postavil velik športni center v Stožicah. In stadion je bil zgrajen. Kot uspešen izpolnjevalec obljub,  jih je potem sesul na državnih volitvah, ko je padla vlada Boruta Pahorja, ki mu je prej nesebično pomagala. Čas pa je pokazal, da so skupaj napetnajstili pretežno državne banke za sto trideset milijonov, še za 30 milijonov pa izvajalce. Tako je vsaj ugotovila preiskovalna komisija za bančno luknjo, ugotovitev pa potrdil državni zbor. Praktično gledano to pomeni, da je Jankoviću uspelo doseči, da vsa država, tudi revni ljudje iz Haloz, z davki odplačujejo njegov stadion. Bogata Ljubljana je dobila odpustek na račun revnejših delov države. Ljudje najprej, kot te dni z Erjavcem razglaša Janković. Pa težav je še nekaj. Le ena je problem s farmacevtko, kjer so tožilci nekako zamudili roke, da bi sprožili postopek zaradi zlorabe položaja proti velikemu bojevniku proti Janezu Janši ob nerodnem seksualnem škandalu.

Prikrita koalicija Cerarja in Bratuškove

Za zaveso, ko so se mediji razpisali o tej predvolilni koaliciji, ki jo sklepa nekdo, ki sploh ne kandidira, pa se dogajajo resni zapletu pri tistih, ki res kandidirajo. A to rumeni mediji precej manj pozorno spremljajo, čeprav je znano, da je v politiki pomembno predvsem tisto, kar vam prikrivajo in ne tiskovne konference Jankovića in Erjavca. SMC, Desus, Dobra država in Stranka Alenke Bratušek so vmes čisto res naredile prikrito zavezništvo. Po tihem sta poslanki stranke Mira Cerarja in Karla Erjavca s podpisom omogočili vložitev kandidatur strankama Bojana Dobovška in Alenke Bratušek po vsej državi s podpisi treh poslancev, ki jih ti stranki sami nista imeli. Podatkov o tej pomoči teden dni ni bilo mogoče dobiti in nobeden od velikih medijev ni niti poskušal. A se je zapletlo, ker sem sam vztrajal, da se ne sme prikrivati in podatke uradno zahteval od državne volilne komisije, ki se je sestala na posebni seji, kamor novinarjev niso vabili. Odločila je, da javnost lahko izve. Sam in praktično brez denarja sem dosegel, kar veliki mediji s četami novinarjev in milijonskimi proračuni še poskušali niso. Potem smo lahko v teh medijih prebrali, da je državna volilna komisija obvestila javnost. Kar je bila spet čista manipulacija. Če bi bilo odvisno od državne volilne komisije in teh rumenih medijev, še danes ne bi vedeli nič. A so zamolčali. ker bi sicer morali pojasniti, da so velike in pomembne stranke nekaj prikrivale. Namesto tega so nam na vso moč pokazali dogovarjanja med Jankovićem in Erjavcem, ko prvi sploh ne kandidira, za drugega pa po raziskavah javnega mnenja trenutno še to ni čisto gotovo, ali bo dosegel prag za vstop v parlament.

Milene in že mrtvi kandidati

Ali bo Erjavec v parlamentu bo nekoliko odvisno tudi od razpleta zavračanj list po državi zaradi domnevnega neupoštevanja spolnih kvot, kandidatur že dalj časa mrtvih oseb in hkratne kandidature brezposelne inženirke tekstilne tehnologije iz Pesnice pri Mariboru Milene Babič za Zelene Andreja Čuša in SD Dejana Židana. Čuš je zaradi tega najprej ostal brez kandidature v enem od okrajev v enoti Ljubljana Center, potem mu je pa državna volilna komisija, niso bili sicer več soglasni, zavrnila še celotno listo v Ljubljani, češ da ne izpolnjuje več spolne kvote. Ta odločitev je nekoliko sporna.  Državni volilni komisiji zakon nedvomno daje pristojnost črtati dvojnega kandidata z liste. Da bi lahko pri dvojni kandidaturi posledično črtala kar celo listo zaradi nedoseganja spolne kvote, pa v zakonu ne piše. Z interpretacijo so prišli do tega. To je pa nevarno. Interpretacije so vedno interesne. Opozorilne lučke bi morale zasvetiti že, ker je bil proti predsednik, vrhovni sodnik Anton Gašper Frantar, ki ima z volilnimi opravili in pravili več izkušenj in znanj kot drugi člani komisije. Najbrž celo več kot vsi drugi v seštevku.

Ob razlagi, da so ravnali logično in zavrnili listo, na kateri je bilo premalo žensk, je možna še druga. Tista precej nerodna, da je večina v državni volilni komisiji zlorabila oblast in zaradi interesov strank, ki so jih imenovali in jih zastopa, onemogočila eno od  majhnih strank s črtanjem liste, ki je ob vložitvi izpolnjevala spolno kvoto. Ta stranka v komisiji, ker je majhna, nima zastopnika. Če obveljala ta interpretacija, je to nevarna zloraba oblasti. A o tem bo zdaj odločalo sodišče, ki – kot smo ugotovili ob referendumu, ki bo ta teden ponovljen – lahko poseže zelo daleč.

Veliko dlje kot propagandni medijski ekshibicionizem z Jankovićem, ki smo mu priča včeraj in danes.