Site icon Spletni časopis

Logarjevo poročilo o “lopovih” potrjeno, v bankah vse po starem

Presenetljivo složno in s pohvalami za predsednika Anžeta Logarja (SDS) tudi iz vladnih SMC in Desusa, kar je precej neobičajno, so poslanci včeraj potrdili končno poročilo preiskovalne komisije o odgovornosti za več kot pet milijardno luknjo v bankah, ki jo bomo plačali vsi, ko bomo nekoč vračala posojila, s katerimi je oblast reševala banke s stomilijonskimi in milijardnimi minusi.

Proti trije iz Levice, manjkal SD 

Bistvene ugotovitve preiskave so poslanci potrdili s 57 glasovi za, proti so bili trije poslanci Levice. Vseh pet poslancev SD je manjkalo. V SD niso bili preveč navdušeni, preiskovalka je namreč velik del krivde za težave pripisala vladi nekdanjega predsednika SD Boruta Pahorja in njegovemu finančnemu ministru France Križaniču, ki sta spregledala, kam drvi celoten bančni sistem. Čeprav nikakor ne le njima. Je pa Matjaž Nemec v imenu SD javno napovedal, da bodo poročilo preiskovalke podprli. Kot običajno je Levica Luke Meseca zastopala drugačno stališče, po njihovi oceni je za kolaps bank kriva prva vlada Janeza Janše. Levica Janšo, podobno ravna tudi Zoran Janković, praviloma okrivi za vse. Razplet glasovanja je bil takšen:

Anže Logar (SDS) Foto:DZ/Borut Peršolja

Kaj so ugotovili, je Logar opisal z besedami: “Šlo je za tipičen primer bančnega kriminala velikih razsežnosti. Nekdaj spoštovani in ugledni bankirji so vse prej kot brezmadežni. So do komolca v marmeladi, nekateri med njimi do ramen in še čez. Podrobno smo obdelali 22 konkretnih primerov bančne kriminalitete. Ob tem se upravičeno sprašujemo, kje bi bila Slovenija danes, če bi bančni rop stoletja preprečili. Pet milijard evrov, ki smo jih namenili za sanacijo bančnega sistema, predstavlja letno povprečno bruto plačo za kar 240 tisoč Slovencev, s tem, da bi ti ljudje plačevali vse davke, prispevke, pa še ustvarili dodano vrednost.”

Kot primer, ko se z roko v roki srečata politika in bančni kriminal, je opisal projekt Stožice. Tako je povedal:

“Projekt, kjer smo davkoplačevalci zaradi nerazumne, nelogične in negospodarne odločitve izključno slovenskih bankirjev bili oškodovani za reci in piši 135 milijonov evrov. Tisti, ki bi morali biti jedro našega gospodarstva, torej mala in srednja podjetja, izvajalci na projektu Stožice, pa še za dodatnih 30 milijonov evrov luknje. Skupaj torej preko 165 milijonov evrov škode. Gre za primer najbolj divjega izkoriščevalskega kapitalizma, ki so si ga privoščili tisti, ki prisegajo na socializem in za 1. maja na Rožniku pridigajo o potrebi po spremembi družbene ureditve. Oprostite, ampak situacija, kjer predsednik vlade klicari državne bankirje, naj pomagajo najti rešitev za nasedli projekt zato, ker mu je tako priporočil lokalni župan, je neresna, nevredna državniške politike in nesprejemljiva z vidika posledic za nas davkoplačevalce. Banke niso ravnale kot gospodarski subjekt, ki bi zasledoval lastne poslovne interese, ampak kot izvrševalec neke politične odločitve, ki je bila sprejeta zunaj rednih okvirov odločevalskih struktur v bankah. Če bi dvorano in stadion gradili na podlagi javne investicije, bi nas stala 105 milijonov evrov. Podizvajalci bi bili vsi poplačani, okoli športnih objektov pa danes ne bi zevale škrbine gradbene jame, ampak urejen park. Ker pa so nekateri na bajno dragih kosilih in večerjah  s cigarami in viskiji v rokah tlakovali pot k megalomanstvu, je na pogorišču tega ostala 135 plus 30 milijonov evrov globoka luknja in prezadolženi podizvajalci ter številna uničena življenja.”

O tem, kdo je najbolj kriv za milijarde, ki so iz bank izginile, je predsednik preiskovalne komisije povzel tako: vzroki so primarno na strani uprav in kreditnih odborov bank, posredno na strani nadzornikov, regulatorja ter lastnikov. Obseg posledic pa je v veliki meri posledica neustreznega in prepoznega ukrepanja v času vlade Boruta Pahorja in ministrovanja Franca Križaniča, je ocenil Logar in povedal še, da bodo, ker so pred preiskovalno komisijo lagali, zaradi krivega pričanja vložili kazenske ovadbe zoper: Mateja Narata, Matjaža Kovačiča, Jurija Detička, Gorazda Jančarja, Andreja Hazabenta, Franca Križaniča in Boruta Pahorja.

Levica: Kriv je SDS in Janša

Poročilu je nasprotovala le Levica, stališče je Luka Mesec povzel tako: “Poslanci Levice nismo podprli ustanovitve preiskovalne komisije za preiskavo nastanka in sanacije bančne luknje, z razlogom, ker smo sumili, da bo SDS komisijo zlorabil za razrešitev svoje odgovornosti. Vse kar sem povedal, na podlagi poročila, kaže, da se nismo motili, zato tudi danes ne moremo podpreti sklepa te komisije, podprli bomo edino sklep, da se vsa dokumentacija, ki jo je komisija zbrala, preda organom pregona, ki bodo, upam, opravili pošteno in verodostojno preiskavo, kaj se je dogajalo med letoma 2005 in 2008 in v izgubljenem desetletju, ki je temu sledilo.”

Pred tem je o odgovornosti SDS povedal: “Večina slabih kreditov je nastala za časa prve Janševe vlade. Ti so med krizo postali javni dolg. Stroške krize je druga Janševa vlada skupaj z ostalimi pokriznimi prevalila na delovne ljudi. Pred krizo so bili znižani davki kapitala in bogatim, v krizi pa so bile dvignjene DDV in trošarine, torej posredni davki, kar bistveno bolj udari po povprečnem državljanu, upokojencu, prejemniku socialne pomoči, zaposlenemu.”

Janša je precej pozneje opisal, kako so mu z vrha bančnega sistema še le leta 2012 zagotavljali, da je stanje dobro, solidno, stabilno, da je dovolj rezerv in malo slabih kreditov. Povedal je:

“A veste, kje sem uradno izvedel, da situacija ni v redu? V Bruslju. Od predsednika Evropske komisije, ki mi je na nekem obisku spomladi dejal: »Po naših podatkih je slovenski bančni sistem pred bankrotom.« Jaz sem še isti dan klical potem guvernerja, mu povedal, da je vzel vrag šalo in potem smo čez kake tri tedne dobili znamenito poročilo Banke Slovenije, kjer se je sicer še vedno malo zamegljevalo realno stanje, je bila pa tam vendarle priložena lista 16 konglomeratov, ki so bili že na pol v stečaju ali pa za katere se je vedelo, da so nelikvidni, kot glavni nosilci teh slabih kreditov. Ni bil tam samo Zvon. Zvon je bil eden od šestnajstih. Bilo je vse od, bom rekel, SCT do banalnih primerov, recimo Semenarna Ljubljana, s 50 milijoni. Kako mora neka semenarna napraviti takšno luknjo, meni še danes ni jasno. Slišim pa, da so zdaj ti dobri kadri na UKC Ljubljana. Bom rekel, moraš biti sposoben, da z eno majhno firmo narediš 50 milijonsko luknjo. Res. In takrat se je začela ta zgodba sploh odvijati z veliko zamudo. Z veliko zamudo. V tej isti dvorani smo potem sprejemali zakon o slabi banki. Tisti, ki se danes hvalijo kakšne rezultate so potem naredili, so takrat zbirali podpise za referendum, da bi se ta zakon zavrnil. Enako za državni Holding. Vseeno je bilo to ustanovljeno. Zdaj sta se pa v bistvu obe instituciji spremenili v krovni organizaciji za nadaljevanje iste prakse s kakršno se je slovenski bančni sistem že dvakrat izpraznil. In tudi v bankah samih se ni nič spremenilo. Ni se nič spremenilo. Dogajajo se stvari, ki so nam lahko vsem v sramoto. Vam bom prebral eno pismo, ki je objavljeno že več kot eno leto na spletni strani Val 202. Takole piše: »V uredništvu hranimo dokumente družine, ki se jim je v devetih letih najema kredita zaradi izgube zaposlitve in nenadne invalidnosti enega od staršev nabralo skupno za nekaj več kot 2 tisočaka neplačanega dolga. Banka, Nova Ljubljanska banka je nato kljub pojasnilom stranke v stiski pogodbo povsem zakonito odpovedala, ko niso plačali nekaj zaporednih neplačanih obrokov, ne glede na to, da dolg o absolutnih zneskih ni dosegel niti 5 % osnovnega najetja dolga.« Niti 5 %. Njihov dolg je zdaj last švicarskega podjetja, izvršbe nad stanovanjem pa že tečejo. Gre za dom petčlanske družine s tremi nepreskrbljenimi otroki. In takih primerov je samo v tem paketu 10 tisoč. Nova Ljubljanska banka v času gospoda Brodnjaka in gospoda Karpeta kot predsednika nadzornega sveta, ker je nadzorni svet to odobril, je nekje poleti 2016, se pravi, v tem mandatu, podala paket terjate v vrednosti 100 milijonov za 80 % popustom švicarskemu skladu. Zdaj, da boste razumeli za kaj gre. Gre za kredite kot jih vi najemate. V glavnem stanovanjske kredite, hipotekarne kredite, kar pomeni, da če ste dobili kredit, ste morali v zastavo dati stanovanje ali hišo, ki ste jo kupili. Se pravi, to niso bili nezavarovani krediti, kot so od SCT pa od Semenarne Ljubljana. To so krediti za sto ali več odstotnim zavarovanjem in Nova Ljubljanska banka gospoda Brodnjaka in teh nadzornikov, ki jih imate zdaj, ni za to kriva Janševa vlada, sigurno ne, je naredila paket za sto milijonov, skupaj še s stroški, mislim da 106 milijonov, in prodala to švicarskemu skladu z 80 % popustom, za 17 milijonov. Ta sklad ima zdaj podružnico v Sloveniji, ki brutalno izterjava, se pravi, meče ljudi iz stanovanj, pa čeprav so mogoče dolžni samo še par tisoč evrov…”

Po petih urah razprav so poslanci večinsko potrdili poročilo, ki ga lahko preberete v dveh delih:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/04/koncnoporocilo1.pdf”]

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/04/koncno-porocilo2.pdf” title=”koncno porocilo2″]

 

 

Exit mobile version