Ob 16.30 se je začela in takoj tudi končala ena najbolj nenavadnih izrednih sej v zgodovini slovenskega parlamenta. Državni zbor je predsednik republike Borut Pahor po padcu vlade Mira Cerarja razpustil. To se se je v preteklosti zgodilo že dvakrat: po padcu vlad Boruta Pahorja in Alenke Bratušek. Še nikoli pa se ni zgodilo, da bi več kot polovica strank napovedala obstrukcijo izredne seje že razpuščenega državnega zbora. To se dogaja ta teden. Sejo je Milan Brglez že po kakšni minuti končal, ko je večina poslancev zavrnila potrditev dnevnega reda. Za dnevni red je bilo 35 poslancev, proti 44. Glasovali so tako:
Ustavljajo privilegirane pokojnine in SFRJ manjšino
Da pri sprejemanju kupa poslanskih zakonov, katerih uzakonitev so s podpisi zahtevali poslanci SMC Mira Cerarja in Levice Luke Meseca, ne bodo sodelovali, so že pred tem napovedali iz poslanskih skupin SDS (19) Janeza Janše, Desus (11) Karla Erjavca, SD (5) Dejana Židana in NSi (5) Mateja Tonina. Te štiri stranke združujejo 40 poslancev. Preostali bi, čisto matematično, če bi vsi prišli na izredno sejo, lahko tudi izpeljali razprave in odločanja o zakonih. A je bilo jasno, da se to ne bo zgodilo, ker tudi druga stran ni imela dovolj glasov. Pa še sramotno bi bilo na tak način odločati o zakonih. SMC po izstopih Branka Zormana in Bojana Krajnca v zadnjem tednu in vrnitvi poslanskega mandata Tanje Cink, ker bo 1. maja postala direktorica Varstveno-delovnega centra Nova Gorica, združuje le še 32 poslancev, Levica pet. Tudi z nepovezanimi – ki so napovedali razprave – ne prilezejo nujno do potrebnih 46 glasov.
Da izredne seje zaradi nesklepčnosti ne bo, je pokazalo tudi, ker so iz SMC že več ur prej napovedali tiskovno konferenco vodje poslanske skupine Simone Kustec Lipicer in poslancev Saša Tabakovića, Jasne Murgel in Dragana Matića. Del poslanskih zakonov, denimo o spreminjanju določb o globah pri financiranju strank in kampanj ali o obveznih cepljenjih, je propadel že pred današnjo izredno sejo parlamenta, ker zaradi obstrukcije ni bilo mogoče izvesti sej komisij in odborov. A za del so iz SMC, Levice in nepovezanih zagotovili dovolj glasov, da so odbori opravili svoje in bi zbor zato danes, če bi prišlo dovolj poslancev, lahko določil privilegirani dodatke države k pokojninam za izbrane kulturnike in dodaten denar za kulturne pravice narodov nekdanje SFRJ…
A tega filma ne bomo videli. Na polom se je poslanec SMC in predsednik odbora za kulturo Dragan Matić, ki je predlagal zakona o kulturnem evru in o uresničevanju kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, odzval tako: »Poslanski skupini SD in DeSUS sta se v koalicijski pogodbi zavezali, da bosta zakon o ”kulturnem evru” podprli, pa tega nista storili. Naj spomnim tudi na javni poziv Nacionalnega sveta za kulturo, da je zakon nujno potreben ter na poziv ministra za kulturo, ki prihaja iz stranke DeSUS. Enaka usoda je doletela tudi zakon o kulturnih pravicah narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji. Po 27 letih namreč več kot 200.000 slovenskih državljanov še vedno nima niti enega predpisa, ki bi urejal njihove osnovne pravice, tj. ohranjanje njihove identitete. Stanje bo žal ostalo nespremenjeno,« je dejal Matić in dodal, da bodo “v SMC v prihodnjem mandatu storili vse, da se navedeni zakoni čim prej vložijo v parlamentarno proceduro in tudi sprejmejo.« Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa je ocenila da »smo bili danes priča strašljivemu zavezništvu starih političnih strank, zavezništvu, ki govori proti rešitvam v dobrobit ranljivih skupin.«
