Kurjenje denarja: Pahor razpisal volitve za 3. junij

Predsednik republike Borut Pahor je pravkar podpisal odlok o razpustitvi državnega zbora in razpisal predčasne volitve poslancev. Volitve bodo 3. junija. Odlok o razpisu predčasnih volitev bo v uradnem listu objavljen še danes. Roki za volilna opravila začnejo teči v ponedeljek. Pahor je ob podpisu odloka o razpustu parlamenta povedal, da je zaskrbljen zaradi dogodkov v Siriji. Ocenil je, da smo bili priča enkratni omejeni rabi sile zahodnih držav zaradi nedopustne rabe kemičnega orožja pred tem. Pahor pričakuje, da bo namesto orožja poslej spet govorila diplomacija.

Zakaj ne hkrati?

Včeraj pa se je začel uradni čas kampanj pred referendumom o drugem tiru, ki bo zaradi ne najbolj poštenega ravnanja vlade v lanskem letu, ko si je iz državnih rezerv vzela 97.000 evrov za kampanjo, ponovljen 13 maja, torej tri tedne pred volitvami. Možnost hkratne izvedbe referendumom in volitev, s čemer bi prihranili nekaj milijonov evrov, ljudem pa ne bi bilo treba v nekaj tednih večkrat hoditi na volišča, je predsedniku z izbiro datuma referenduma onemogočila večina v državni volilni komisiji, ki so jo izbrali poslanci vladne koalicije SMC, DeSUS, SD, ki v parlamentu pač imenujejo to komisijo. Pahor je parlament razpustil, ker poslanci niso našli kandidata, ki bi prevzel vodenje vlade po odstopu Mira Cerarja. Parlament je razpuščen že tretjič zapored. Isti referendum pa bo že drugič brez potrebe izveden ločeno nekaj tednov pred volitvami volitev. Prvič je bil po krivdi vlade razveljavljen. Tudi lani je bil po odločitvi vladajoče koalicije SMC, DESUS, SD referendum o drugem tir le nekaj tednov pred predsedniškimi volitvami in že takrat so povsem brez potrebe skurili nekaj milijonov evrov. Še več pa, ker zaradi vladne nespretnosti projekt drugega tira stoji.

Pogorelec: Dokaz je, ker to hočejo pobudniki referenduma

Hkratnost volitev in referenduma je tudi ob ponovitvi večina v državni volilni komisiji onemogočila, ko je s 5:1 zavrnila predlog, da bi bil referendum 27. maja, kar je čisto uradno predlagal predstavnik opozicijske SDS Drago Zadergal. Po zavrnitvi Zadergla je večina odločila, da bo referendum dva tedna prej, torej 13 maja.   Zakaj so v DVK hiteli, nakaže komunikacija v komisiji pred odločanjem, v kateri je bil najostreje proti možnosti združevanja datumov – kot že lani – predstavnik NSi Janez Pogorelec. Pogorelec je kot pravnik zaposlen v vladni pravni službi. Tako je zapisal:

V spremenjeni ustavi nedopustnost hkratnosti, o kateri govori Pogorelec, ni nikjer zapisana. To si Pogorelec izmišlja, ker je v interesu vlade. Tako pravi ustava:

“90. člen
(zakonodajni referendum)

Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.

Referenduma ni dopustno razpisati:
– o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
– o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
– o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
– o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.

Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.”

Ustavo je mogoče razumeti tudi natančno obratno od Pogorelca: da združevanje ni neustavno, saj se lahko volivci ob hkratni izvedbi sami odločijo, ali bodo odločali na referendumu in na volitvah, le na enem od teh odločanj ali sploh na nobenem; z združitvijo odločanj pa država prihrani nekaj milijonov evrov in olajšala življenje ljudem, ki jim ne bi bilo treba v nekaj tednih dvakrat zapored na volišča.

Zakon o referendumu, ki je povsem mimo

Katera razlaga velja, bi moral podrobneje določiti zakon, ki ga pa po spremembi ustave poslanci še niso popravili. Referendumski zakon je še vedno napisan za staro ustavno ureditev in je povsem mimo realnosti. Ustavno sodišče o dilemi, ali bi bila hkratna izvedba volitev in referenduma po spremenjeni ustavni ureditvi neustavna, doslej ni odločalo. So pa sodniki že večkrat odločili, da poslanci (ali državna volilna komisija) datumov ne smejo določiti tako, da bi ljudem otežili odločanje. V primeru hkratne izvedbe bi ga olajšali.

Hkratno izvedbo volitev in referenduma so v državni volilni komisiji onemogočili Nina Brumen (SMC), Miroslav Pretnar (SD), predsednik predsednik DVK Antona Gašper Frantar in oba člana, ki prestavljata pravne strokovnjake. To sta bila Franci Grad in Milena Pečovnik. Ksenija Vencelj iz Desusa  je manjkala, namesto nje je glasoval namestnik Pretnar.  Ob Pretnarju sta v komisiji še dva strankarska namestnika, ki pa lahko glasujejo le, če člani manjkajo, kar pa se ni zgodilo: Janez Pogorelec (NSi) in Iztok Majhenič (ZL).

Podobno se je zgodilo že lani pred predsedniškimi volitvami, ko je bil ta referendum prvič, le da je takrat večina poslancev datum referenduma določila tako, da predsednik zbora ni imel možnosti na isto nedeljo razpisati predsedniških volitev.

In je šlo nekaj milijonov v zrak. In še nekaj jih bo šlo ob ponovitvi čez 30 dni. Iz vaših žepov.