Skrajneži bi še priznali Palestino in dali dvojko šoli Alojzija Šuštarja

Ali bo državni zbor aprila na zadnji redni seji pred volitvami odločal o priznanju Palestine, je nejasno. Ni pa verjetno, da bi še spreminjal ustavo. Na kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza ta teden za predlog Levice, da bi aprila glasovali o priznanju Palestine, ni glasovala nobena od drugih strank. A to ne pomeni nujno, da to ne bo na dnevnem redu. Je pa Alenka Bratušek (nepovezani) pozvala predsednika državnega zbora, naj skliče še sejo ustavne komisije, da “bi se prešteli”, koliko poslancev bi bilo pripravljeno s spremembo ustave odpraviti sodbo ustavnega sodišča, ki je že pred leti presodilo, da država diskriminira otroke iz pretežno katoliških družin na osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Predlog Bratuškove je najbrž povezan s kampanjo, tema ji koristi pri njeni volilni bazi. Podobno kot razprava o Palestini najbrž Levici.

Problem ni le László Göncz

Postopek spreminjanja ustave je Brglez lani ustavil s pojasnilom, da brez poslanca narodnosti Lászla Göncza v ustavni komisiji nikakor ni mogoče dobiti dvotretjinske večine vseh poslancev.  Spremembo ustave, da bi obšli sodbo ustavnega sodišča, je pred leti predlagal Matjaž Han (SD). Brglez je Bratuškovi ta teden odgovoril:  “Bom razmislil o vašem predlogu. Glede na to, kaj vse še imamo pravzaprav na dnevnem redu, zadeva ni povsem prosta.” Neuradno pa so možnosti, da bi državni zbor še spreminjal ustavo, skoraj enake ničle. Težava ni le László Göncz. Tudi mnenja strokovne skupine ustavne komisije ni, opozarjajo poznavalci procedur v državnem zboru.

S podobno težavo, da ni nujnih predpostavk za odločanje, se sooča tudi Jožef Horvat (NSI) pri Palestini. Horvat je že v začetku leta povedal, da bo sejo odbora za zunanjo politiko (OZP) nadaljeval, ko bo od vlade dobil stališče, ali je za priznanje Palestine. Po opozorilu pravne službe pa bi za korekten postopek po zakonu vlada morala priznanje celo predlagati. Namesto tega že več let poslanci razpravljali, ali bi tujo državo priznali na predlog opozicijske Levice. Vlada pa je lani decembra le sporočila, da bo parlamentu predlagala nadaljevanje postopka priznanja Palestine.

Predlog o Palestini, ki ga ni

A priznanja ali nadaljevanja postopka v resnici ni predlagala.  Da predlog vlade manjka, je januarja v pravnem mnenju opozorila tudi vodja zakonodajno pravne službe DZ Nataša Voršič.

Voršičeva je priznavanju Palestine na predlog Levice  zapisala:

“Doslej je postopek priznanja držav potekal v skladu z zakonom o zunanjih zadevah, ki določa, da lahko vlada, na predlog ministrstva za zunanje zadeve, predlaga državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja. Takšno pravno podlago so vsebovali tudi dosedanji sklepi o priznanju držav, ki jih je sprejel državni zbor na predlog vlade.”

Vladnega predloga ali vsaj podpore predlogu Levice, še vedno ni. Nazadnje je premier Miro Cerar poslancem poslal gradiva o dilemah in ne mnenja vlade in napovedal, da bo po razpravah poslancev vlada znova odločala.  Vlada se oblikovanju mnenja o priznanju Palestine verjetno izmika, ker bi priznanje poslabšalo odnose države z Izraelom, ZDA, največjimi članicami EU in s celotno judovsko skupnostjo, kar bi dolgoročno škodilo državi, koristi od priznanja na terenu pa za Palestince ne bi bilo nobene.

Pomisleke proti priznanju Palestine je javno izrekel tudi predsednik republike Borut Pahor. Njegov svetovalec, ugledni diplomat Ernest Petrič pa je zunanjega ministra Karla Erjavca (Desus) v državnem zboru opozoril povsem naravnost, da koristi od tega ni videti, da pa “ima priznanje lahko negativne posledice za naš mednarodni položaj, za zavezništva, za prijateljstva, ki jih rabimo.“

Ali bo aprila DZ odločal, bo odvisno od tega, ali bo Horvat pred tem v začetku aprila lahko izpeljal sejo odbora za zunanjo politiko. Za zdaj ne kaže na to.