Ali bo državni zbor aprila na zadnji redni seji pred volitvami odločal o priznanju Palestine, je nejasno. Ni pa verjetno, da bi še spreminjal ustavo. Na kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza ta teden za predlog Levice, da bi aprila glasovali o priznanju Palestine, ni glasovala nobena od drugih strank. A to ne pomeni nujno, da to ne bo na dnevnem redu. Je pa Alenka Bratušek (nepovezani) pozvala predsednika državnega zbora, naj skliče še sejo ustavne komisije, da “bi se prešteli”, koliko poslancev bi bilo pripravljeno s spremembo ustave odpraviti sodbo ustavnega sodišča, ki je že pred leti presodilo, da država diskriminira otroke iz pretežno katoliških družin na osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Predlog Bratuškove je najbrž povezan s kampanjo, tema ji koristi pri njeni volilni bazi. Podobno kot razprava o Palestini najbrž Levici.
Problem ni le László Göncz
S podobno težavo, da ni nujnih predpostavk za odločanje, se sooča tudi Jožef Horvat (NSI) pri Palestini. Horvat je že v začetku leta povedal, da bo sejo odbora za zunanjo politiko (OZP) nadaljeval, ko bo od vlade dobil stališče, ali je za priznanje Palestine. Po opozorilu pravne službe pa bi za korekten postopek po zakonu vlada morala priznanje celo predlagati. Namesto tega že več let poslanci razpravljali, ali bi tujo državo priznali na predlog opozicijske Levice. Vlada pa je lani decembra le sporočila, da bo parlamentu predlagala nadaljevanje postopka priznanja Palestine.
Predlog o Palestini, ki ga ni
A priznanja ali nadaljevanja postopka v resnici ni predlagala. Da predlog vlade manjka, je januarja v pravnem mnenju opozorila tudi vodja zakonodajno pravne službe DZ Nataša Voršič.
Voršičeva je priznavanju Palestine na predlog Levice zapisala:
“Doslej je postopek priznanja držav potekal v skladu z zakonom o zunanjih zadevah, ki določa, da lahko vlada, na predlog ministrstva za zunanje zadeve, predlaga državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja. Takšno pravno podlago so vsebovali tudi dosedanji sklepi o priznanju držav, ki jih je sprejel državni zbor na predlog vlade.”
Pomisleke proti priznanju Palestine je javno izrekel tudi predsednik republike Borut Pahor. Njegov svetovalec, ugledni diplomat Ernest Petrič pa je zunanjega ministra Karla Erjavca (Desus) v državnem zboru opozoril povsem naravnost, da koristi od tega ni videti, da pa “ima priznanje lahko negativne posledice za naš mednarodni položaj, za zavezništva, za prijateljstva, ki jih rabimo.“
Ali bo aprila DZ odločal, bo odvisno od tega, ali bo Horvat pred tem v začetku aprila lahko izpeljal sejo odbora za zunanjo politiko. Za zdaj ne kaže na to.