Kako naj ugotovimo politično vplivanje, če nam sodišče onemogoči celo dostop do podatkov, kdaj je bil šef vlade na obisku pri upravi banke, je predsednik preiskovalne komisije državnega zbora za bančno luknjo Anže Logar (SDS) sinoči protestiral na okrogli mizi, ki jo je v hotelu Union pripravila evropska poslanka Romana Tomc (SDS). Tomčeva je bila v evropskem parlamentu članice odbora, ki je bil ustanovljen po novinarskih razkritjih pranja denarja.
Strogo zasebni obiski iz vlad pri šefih NLB
Okroglo mizo pa je pripravila, da bi ugotovili, kje so preiskave in ali so sproženi ustrezni postopki leto po tem, ko je tudi javnost izvedela za sume pranja iranskega denarja preko NLB. Logar je opozoril, da so na višjem sodišču v Ljubljani predsednica senata Silvana Vrebac Arifin in sodnici Vera Vatovec in Mateja Lužovec ravno odločile, da preiskovalna komisija, ki jo vodi, nima pravice izvedeti, kdaj so bili šefi vlad, ministri, pomembni tajkuni in podobni na obisku pri predsednikih ali članih uprav NLB, pri nadzornikih NLB ali svetovalcih. Podatke o obiskih, ki jih za potrebe dela uprave NLB beležijo v največji banki, je preiskovalna komisija zahtevala za obdobje 1.1.1997 do 24.4.2015.
Kako odločitev sodišča ocenjuje Logar, si lahko ogledate na posnetku:
Logar je opozoril, da sodišče celo samo ugotovi, da bi preiskovalni komisiji ti podatki lahko koristili pri ugotavljanju “lobiranj”. Tako:
A pozneje, kot je razvidno iz dela sklepa, ki ga je Logar objavil na spletnih omrežjih, sodišče odloči, da ne bo dovolilo vpogleda, češ da so v dolgem časovnem obdobju te osebe “zasledovale povsem zasebne interese, nepovezane z interesom ter cilji parlamentarne preiskave:
Logar je povedal, da pa preiskovalna komisija vendarle končuje poročilo o svoji preiskavi, ki ga bo še pred iztekom mandata potrjeval tudi državni zbor.
Register nepravih lastnikov
Na pogovoru, sodelovala sta še nekdanji šef davčne uprave Ivan Simič in ekonomist Rado Pezdir, se je evropska poslanka Tomčeva začudila, v kaj se je v Sloveniji sprevrgel dober namen z evropske ravni, da bi države razkrile dejanske lastnike podjetij, ki se pogosto skrivajo v verigi lastništev. V Sloveniji so ta register dejanskih lastnikov oblikovali tako, da dejanskih lastnikov v njem sploh ni. Za lastnika SDS je razglašen Janez Janša, dejanski lastnik stranke SMC, ki vlada državi, pa je po registru kar Jožef Artnak
Kot sem opozoril v Spletnem časopisu, nas poskuša ta register prepričati, da sta dejanski lastnici slovenskega državnega holdinga šefica uprave SDH Lidija Glavina in članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. Dejanska lastnika največjega časopisnega podjetja Delo pa naj bi bila: Andrej Kren in Nataša Luša. Kren in Luša sta nekdanja zakonca iz Idrije, ki ju je Stojan Petrič nastavil za direktorja. Lastnik Dela je družba FMR iz Idrije. Lastnik štirih petin podjetja FMR pa je od lani FMR Holding, ki je to postal z odkupom 314.736 delnic FMR d.d. od Gorenjske banke, s čemer je povečal svoj delež v FMR d.d. na 80,27 odstotka. To je primer prikritega lastništva v verigi povezanih podjetij, ko bi moral register razkriti, kdo so posamezniki na koncu verigi. A se to ne zgodi. FMR Holding so šefi v Kolektorju Stojana Petriča ustanovili za izvedbo lastninjenja, in je lani imel enega zaposlenega. Direktor je bil Milan Erjavec, ki ga državni register dejanskih lastnikov razglaša kar za lastnika vsega skupaj.
Celoten sklep višjega sodišča je takšen:
[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/02/Sklepobankah.pdf”]