V neskladju z ustavo sta zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Zakonska ureditev prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu. Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno, celovito in transparentno. Lahko se v referendumskem postopku javno izreče “za” ali “proti” zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.
To so med drugim zapisali iz ustavnega sodišča, ko so objavili sodbo o neustavnosti dela zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po katerem si je vlada iz proračunskih rezerv lani poleti dodelila 97.000 evrov za referendumsko kampanjo. Denar so si dodelili po popravku referendumske ureditve, ki ga je uzakonila koalicija SD, Zares, Desus in lDS, s katerim so ta neustaven privilegij določili za vlado Boruta Pahorja. Ta pa je s tem denarjem potem financirala tudi smešni spot lepotičke sumljivega slovesa Urške Čepin. Znan je kot “Lex Čepin”.
Zakaj so bili veliki mediji tiho?
Ni pa to bilo edino takšno hudo sporno ravnanje vlade pred referendumom. Med drugim je vlada v kampanje nagnala državna podjetja, ki jim zakon financiranje kampanj prepoveduje, ker bi to bilo očitno koruptivno ravnanje.
Največji tiskani mediji v državi so tudi ob tem molčali, verjetno zaradi ekonomskih interesov njihovih lastnikov, ki so – na Delu denimo Kolektor – pred tem dogajanjem tudi množično menjavali urednike in odpuščali novinarje. Kot v povezanem pismu opozarja v tem valu odpuščena novinarka Dela Maja Megla so bila tudi ta množična odpuščanja in zaposlovanja novih kadrov kot kaže nezakonito ravnanje. Njeno pismo je dostopno tukaj.
Nekdanja predsednica uprave Dela Irma Gubanec, ki je Kolektorju omogočila turbolentna dogajanja z množičnimi odpuščanji in zaposlovanji novih novinarjev, je bila nedavno imenovana za članico uprave Luke Koper. To brez žegna vlade, ker gre za državno podjetje, ni mogoče.
Tudi danes veliki mediji opozarjajo predvsem, kakšna škoda bo, ker zakon o drugem tiru še ne velja, če sodišče morebiti razveljavi celoten referendum. Ne povedo pa, da je to zamudo povzročila vladna koalicija sama z brzopletim ravnanjem pri sprejemanju zakona po nujnem postopku, ki je predviden za vojno ali naravne nesreče in z zlorabo oblasti v postopku pred referendumom.
A največji mediji niso več najbolj vplivni. Zgodbe o vrsti resnih nepravilnostih v kampanji pred referendumom sem javnosti predstavil v Spletnem časopisu po tem, ko sem lani dobil odpoved delovnega razmerja na Delu. Spletni mediji lahko imajo velik vpliv, ko tradicionalni ne opravljajo vloge, ki bi jo morali.
K temu, da se bo slišalo še kaj, lahko prispevate, če podprete delo Spletnega časopisa z oglasi ali prispevki. Pa tudi tako, da o člankih obvestite prijatelje na spletnih omrežjih:
[sociallocker id=10707][/sociallocker]
Več lahko najdete v povezanem članku o cenah in poteku kampanj, ki je dostopen tukaj.
Ali bo razveljavljen tudi referendum v celoti?
Neustavnost mora državni zbor odpraviti v letu dni.
Ni pa ustavno sodišče odločalo, ali bi morebiti razveljavilo tudi veljavnost lanskega referenduma o drugem tiru.
O tem bo odločalo vrhovno sodišče v postopku, ki ga je sprožil Vili Kovačič.
V povsem soglasno sprejeti razsodbi so ustavni sodniki o tem presojanju zapisali to:
“Do drugačne ureditve v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku:
a) zavrne pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku oziroma če ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanja;
b) ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in odredi novo glasovanje, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po vročitvi odločitve Vrhovnega sodišča Državna volilna komisija v dveh dneh s sklepom določi nov datum glasovanja, pri čemer mora glede na ugotovljeno naravo kršitve upoštevati čas za referendumsko kampanjo;
c) ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in samo ugotovi izid referenduma, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid glasovanja, katerih posledice je mogoče odpraviti z ugotovitvijo drugačnega izida referenduma (4. in 5. točka izreka).”
Kakšna je celotna sodba
Ustavni sodniki so določili še, da se mora sodba Vrhovnega sodišča, ki razveljavlja glasovanje na referendumu ali ugotavlja drugačen izid referenduma, in sklep Državne volilne komisije o določitvi novega datuma glasovanja, objaviti v uradnem listu Republike Slovenije.
Več o ozadju in vlogi Spletnega časopisa, ki je razkril sporno ravnanje vlade in neustavnost ureditve, ki jo je zdaj potrdilo ustavno sodišče, lahko preberete v povezanem članku:
Celotna sodba je takšna:
[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/01/u-i-191-17.pdf”]
Brglez: Referendum razpisuje DZ, ne DVK
Iz SMC, ki vodi vlado, so se na odločitev ustavnega sodišča na svoji spletni strani odzvali z daljšim sporočilom, ki ga predstavljam v celo:
“Po odločbi Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila ustavna neskladja zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter dela zakona o volilni in referendumski kampanji, je pred nami odločitev vrhovnega sodišča glede referendumskega postopka v primeru zakona o drugem tiru, ki jo bomo v SMC spoštovali.
Želimo si, da ”drugi tir ne ostane pokopana zgodba, saj to pomeni, da nas na transportnem zemljevidu ne bo,” je ob odločitvi Ustavnega sodišča RS danes komentiral dogajanje predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Kot je še dodal, razume, ”da je do odločitve ustavnega sodišča prišlo, je pa nenavadno, da je bil zakon, ki je veljal praktično od začetka osamosvojitve in smo po njem izvedli na desetine referendumov, v tem primeru prvič na preizkusu ustavnosti.”
Odločitev vrhovnega sodišča bomo spoštovali. Opozarjam pa, da je #2tir tik pred izvedbo, pridobili smo #EU sredstva, zato ga moramo začeti graditi, da nas sosednje države ne prehitijo. #2tir ne sme biti pokopan, če bo, bo pokopana Slovenija, na transportnem zemljevidu nas ne bo. https://twitter.com/sta_novice/status/958669192990949376 …
O sami vsebini odločbe ustavnega sodišča se je danes izrekel tudi predsednik Državnega zbora RS, Milan Brglez, ki je poudaril, da je ”vprašanje o popravku referendumske zakonodaje stvar predlagatelja, tj. vlade, ki je v tem mandatu že poskušala popraviti ZRLI, a pri tem žal ni bila uspešna.” Pri tem je dodal, da je zanj osebno problematična 5. točka izreka sodbe, kjer ustavno sodišče pravico državnega zbora za razpis referenduma, ki jo DZ ima skladno z 22. členom ZRLI, prenaša na Državno volilno komisijo. ”To derogacijo pristojnosti DZ bo v prihodnje težko odpraviti in popraviti, bo pa imela tudi posledice na zaupanje v politične institucije”, dodaja dr. Brglez. ”Glede na to, da razpis referenduma ni samo tehnično vprašanje, ampak tudi vsebinsko in politično, menim, da je ustavno sodišče s to odločitvijo naredilo korak predaleč, kar se odraža v izvotlenju pristojnosti državnega zbora, da razpiše referendum,” je še izpostavil. Pri tem pa opozarja, da je odločitev ustavnega sodišča toliko bolj nenavadna, če upoštevamo dejstvo, da ni razveljavilo 22. člen ZRLI.”
