Vladni sklep o financiranju volilne kampanje je bil zakonit, razumen, sorazmeren in ustavno nesporen ukrep. Pri izvedbi referenduma ni prišlo do kršitev določb ustave in mednarodnega prava, zakon o volilni in referendumski kampanji ni v neskladju z ustavo.
Takšen nenavaden odgovor, da niso kršili ustave, ko so si julija 2017 iz državnih rezerv dodelili 97.000 evrov za referendumsko kampanjo, je vlada včeraj poslala vrhovnemu sodišču.
Ustavno sodišče delegiralo presojo ustavnosti
Dogajanje je nenavadno, ker vrhovno sodišče namreč ni pristojno presojati ustavnosti zakona ali ravnanja vlade. Le ustavno sodišče je. A nenavadno dogajanje je sprožilo ustavno sodišče samo, tja se je pobudnik referenduma Vili Kovačič namreč najprej pritožil.
Večina ustavnih sodnikov pa je odločila, da mora Kovačič z očitki o kršitvi ustave najprej na vrhovno sodišče, da bi lahko pozneje prišel do ustavnega sodišča. Takšnemu izmikanju presojanju so nasprotovali sodniki Klemen Jaklič, Rajko Knez in Marko Šorli. A šest sodnikov je vztrajalo, da mora pritožba najpej na vrhovno sodišče, kjer lahko Kovačič izpodbija rezultat referenduma, šele potem se je mogoče pritožiti še na ustavno sodišče tudi čez (ne)ustavnost zakona o volilni in referendumski kampanji.
Za tak sklep so bili: Jadranka Sovdat, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič – Horvat, Špelca Mežnar in Marijan Pavčnik.
Zaradi tega nenavadnega sklepa vlada vrhovnemu sodišču, ki za to ni pristojno, odgovarja o dilemah ustavnosti svojega ravnanja in o ustavnosti pravne ureditve.
Vlada kot super kapitalist
Podatki o zbranem denarju za kampanje, ki jih morajo organizatorji po volitvah javno objaviti, kažejo, da je dejansko vlada imela neprimerljivo več denarja kot drugi organizatorji. 15 organizatorjev, ki so že poročali, je prijavilo v seštevku manj kot 2.300 evrov stroškov. Stroškov kampanje še nista prijavili največji stranki: SMC Mira Cerarja in SDS Janeza Janše.
Primerjave “vložkov” v kampanje so doslej takšne:
Vlada je 97.000 evrov sama sebi dodelila po popravku zakona iz časov vlade Boruta Pahorja, s katerim je takratna koalicija SD, Zares, LDS in Desus dodelila pravico do rabe proračunskega denarja svoji vladi. Pahorjeva vlada se je v zgodovino vpisala, ker je pred vlado Mira Cerarja doslej edina za referendumsko propagando tak denar tudi porabila in z njim plačala tudi nastop Urške Čepin v precej nenavadnem promocijskem spotu, katerega predvajanje je tedanji premier Pahor ustavil.
Kdaj bo vrhovno sodišče o poštenosti in ustavnosti ureditve, ki vladi omogoča veliko denarno prednost v referendumskih kampanjah presodilo, si ne drznem napovedati.
Še posebej, ker za to presojo ni pristojno.
