Državni svet ta teden ne bo glasoval, ali bi z vetom ustavil dodatne milijone za občino Ljubljano. Dodatne milijone je prestolnici, ki jo vodi Zoran Janković, prejšnji teden na predlog vlade Mira Cerarja dodelilo 43 poslancev koalicijskih SMC, Desus in SD, ki se jim je pridružila še nekdanja premierka Alenka Bratušek. Proti je glasovalo 17 poslancev SDS Janeza Janše in NSi Ljudmile Novak. Ali zahtevati glasovanje o vetu sta danes (v ponedeljek) popoldan na skupni seji razpravljali komisija za lokalno samoupravo in interesna skupina lokalnih interesov, ki združuje večino državnih svetnikov.
Predlog, da bi zahtevali glasovanje o vetu, je odločna večina po razpravi zavrnila. Za nujno sejo državnega sveta, ki bi že jutri glasoval o vetu, je bil le en svetnik, osem jih je bilo proti, ostali so se vzdržali. Prevladalo je, je bilo po seji slišati neuradno, da je bolje, če največja občina dobi nekaj več denarja. Morebitni veto ostalim ne bi nič pomagal.
Lah: Ali postajamo Romunija?
Če bi svetniki zahtevali glasovanje o vetu in bi bil ta izglasovan, bi se poslanci koalicije morali nekoliko bolj potruditi kot prejšnji teden, da bi Janković v letu, ko bodo parlamentarne in lokalne volitve, dobil dodatni denar. Nujnih bi bilo 46 glasov, da bi obveljala sprememba zakona o glavnem mestu, ki prestolnici za prihodnje leto zagotavila dodatnih 3,3 milijona evrov. Financiranje so poslanci popravili tudi dolgoročno: nekaj bo v proračun Ljubljane padlo celo že letos. Čisto jasno pa to, koliko dodatnega denarja za Ljubljano so poslanci uzakonili, niti ni. Kot so opozorili pravniki v državnem zboru so določbe namreč nekoliko dvoumne.
Iz opozicije je v proceduri poslanec Zvonko Lah (NSi) zakon ocenil tako:
“Bojim se, da gremo v centralizacijo, da gremo v tisti smeri kot v Romuniji. Ko si v glavnem mestu se vse sveti, ko greš 20 kilometrov ven, si pa v gumijastih škornjih.”
Matić: Poprava krivice
Poslanec vladne SMC Dragan Matić pa je odločitev pozneje ocenil tako:
“Na ta način zagotavljamo uravnotežen model financiranja največje občine, ki ima v primerjavi z vsemi ostalimi občinami posebne naloge. Pri tem stojimo na stališču, da ne gre za privilegiranje MOL, ampak za izenačevanje ali komur je bliže, popravo krivic.”
Državni svetniki so v postopku dodaten denar za Ljubljano zadnje mesece sicer podpirali, a opozarjali, da ostale občine niso deležne enake obravnave, in to zlasti, ko je govora o določitvi višine povprečnine, vladni pristop reševanja problematike financiranja občin pa vodi v vedno večji razkorak med glavnim mestom, kjer je skoncentrirana večina delovnih mest in stanovanj, ter ostalimi….
Vladna ocena, kaj sprememba pomeni v denarju, je bila takšna:
Ocena ni povsem točna, ker so poslanci zakon nekoliko popravili in odločili s prehodno določbo, da bo Ljubljana nekaj dodatka dobila tudi že letos. Z določbo, ki je takšna:
Celotna sprememba zakona o glavnem mestu, o katerem ne bo veta državnega sveta, je takšna:
[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2017/10/0b832af5422b7374cf3a.pdf”]
