Predsedniški blitzkrieg

Kaj je hotel v Odmevih, ki jih je vodil Igor Bergant, ta teden doseči Bogdan Biščak z izjavo, da bi se moral Borut Pahor v soočenju na javni televiziji opravičiti ali “ograditi se” od pisanja Bojana Požarja o Marjanu Šarcu, mi še vedno ni povsem jasno.

Čeprav sem si vzel kar cel dan za razmislek.

Pravzaprav ni jasno niti, komu bi se Pahor moral opravičiti zaradi pisanja Požarja. Javnosti? Šarcu? Bralcem Pozareporta?

Že v studiu sem na to opozoril in bilo je precej jasno, da je s tem Biščak delal reklamo Šarcu in Požarju. In poskuša odvrniti volivce od drugih: torej od Boruta Pahorja, ki bi po raziskavah javnega mnenja še lahko zmagal tudi v prvem krogu, in od Romane Tomc in Ljudmile Novak. Ti dve kandidatki, obe prihajata z desnice, imata ob Šarcu, ki je bolj z leve, še največ možnosti, da se v bliskoviti vojni pred predsedniškimi volitvami prebijeta v drugi krog. Če ta seveda bo.

So pomembni pravi starši?

[wp_ad_camp_2]

Nekaj učinkov nenavadne Biščkove izjave, ker je vanjo vključil Požarja, je bilo mogoče takoj predvideti: Požar je udaril nazaj po Biščku, Golobiču in nekoliko še po Šarcu. Zanj je javna polemika reklama, ki mu povečuje branost. Manj je jasno, kakšni so lahko še drugi učinki. Lahko vloga domnevne žrtve medijev, no, Požarja, res koristi Šarcu, ki so mu veliki mediji povečini kar naklonjeni?

Za tiste, ki ne poznajo ozadij: Biščak je dolgoletni sodelavec Gregorja Golobiča v LDS in pozneje v Zaresu. Za omenjeni stranki je pogosto skrbel tudi za komuniciranje z novinarji. Na ta način sem ga spoznal. V komunikacijah je bil Biščak vedno korekten predstavnik svoje politične skupine. Požar pa je ta teden objavil članek, ki do kamniškega župana Šarca ni bil niti najmanj prijazen: prikazal ga je kot neizkušenega imitatorja brez pravih staršev, ki ga podpirata trda levica in borci, fascinira pa ga menda Adolf Hitler. V Požarjevem slogu, ko ni čisto jasno, ali je čisto vse čisto res, bere se pa zanesljivo dobro in berejo številni.

Da svojih pravih staršev ne pozna, je pred tem razkril Šarec sam. Ali je podrobnost, da je bil nekdo posvojen, za predsedniško kandidaturo pomembna, je lahko stvar razprave. Zame je to nepomembno. A nisem Šarčev volivec. Za podpisnike novinarske peticije 571, ki so kritizirali domnevno vplivanje politikov z desne na medije, potem pa so postali politični funkcionarji levice, ne glasujem.

Biščak se nikoli ni predstavljal za novinarja, politično pa tudi ni bil prvokategornik, kar je brez dvoma Golobič. Politika je trd posel in Biščak je glavne spopade izgubljal. Pred četrt stoletja je bil prvi generalni sekretar državnega zbora, a je funkcijo pozneje prevzela prej sekretarka Jožica Velišček.  Na zadnjem velikem kongresu LDS, ko je nekoč vladajočo stranko še vodil Janez Drnovšek, zgodil se je v Portorožu, pa je Biščka, čeprav je bil za njim mogočni Golobič in nekoliko tudi sam Drnovšek, v spopadu za položaj generalnega sekretarja LDS gladko premagal Peter Jamnikar, ki so ga podprli lokalni odbori po državi. LDS je bil na vrhuncu moči in notranjih spopadov, kdo bo nasledil Drnovška in vladal državi.

Požar ni Pahor

[wp_ad_camp_1]

Jamnikarja so v LDS po presenetljivi izvolitvi na pomembno funkcijo hitro nevtralizirali. Pred zadnjimi volitvami pa je pozornost pritegnil kot eden od soustanoviteljev SMC, a so se ga po volitvah tudi tam hitro odkrižali in je z Bojanom Dobovškom obstal nekoliko na stranskem tiru.

Že zaradi vse te zgodovine se ni mogoče izogniti sumu, da je Biščak le sel, pravi pošiljatelj sporočila Pahorju, da se mora opravičevati Šarcu ali javnosti ali že nekomu, pa Gregor Golobič, ki je po Borutu Pahorju udaril že na soočenju v državnem zboru o Teš6. A Pahorju, čeprav ga je nekdanji glavni koalicijski partner kritiziral skrajno ostro, tisto soočenje ni kaj posebej škodilo. Vsaj če sodimo po raziskavah javnega mnenja.

Da bi se moral predsedniški kandidat distancirati v soočenju kandidatov na javni televiziji od pisanja Bojana Požarja, pa je bila precej bizarna ideja.

Pahorja o tem pisanju tam nihče ni nič vprašal in pisanje Požarja sploh ni bilo tema. Da je Pahor kaj odgovoren za tisto, kar piše Požar, pa se zdi celo precej smešno. Kariero sta sicer res oba začela v isti stranki, v zvezi komunistov. A v povsem različne smeri in močno dvomim, da bi Požar potreboval Pahorja za pisanje česarkoli. Še najmanj pa za opisovanje dogajanja na levi.

Dvomim tudi, da bo Pahor v prihodnje kaj veliko komentiral pisanje Požarja ali drugih medijev celo, če ga o tem novinarji res kaj vprašajo. Praviloma se temu izogiba. Kot še marsičemu, kar je drobec v hitrem dogajanju, ko skuša v nekaj tednih osem kandidatov odgrizniti Pahorju vsak svoj delček, da bi ga spravili v drugi krog in vsaj trije med temi računajo, da bo koristilo prav njim.

Eden teh je Šarec, drugi dve sta Ljudmila Novak in Romana Tomc. Ostalim za zdaj slabše kaže.

A to je videz in to so upanja. Kaj je realno, bomo začeli odločati na predčasnih voliščih že čez dober teden, razplet pa bo jasen v nedeljo zvečer.

V nedeljo čez dva ali čez pet tednov.

Za koga bi glasovali? 

[wp_ad_camp_3]

Kdo bi bil za vas pravi predsednik za prihodnjih pet let, lahko odgovorite v anketi.

Rezultat ankete ne napoveduje rezultata volitev.

Bo pa vplival na to, koga bom podprl kot urednik Spletnega časopisa v tednu pred glasovanjem.

 Loading ...