Večina za spreminjanje ustave ob OŠ Alojzija Šuštarja

Last Updated on: 5th oktober 2017, 03:53 pop

Z 12 glasovi za in šest proti je ustavna komisija po letu in pol danes državnemu zboru predlagala, naj sproži postopek spreminjanje ustave, da bi ukinili sodbo ustavnega sodišča, po kateri bi moral državni zbor že pred dvema letoma odpraviti diskriminacijo družin, ki morajo doplačevati za obvezni državni program šolanja svojih otrok na osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Spreminjanju nasprotujeta SDS in NSi.

Ustavno komisijo vodi predsednik državnega zbora  Milan Brglez (SMC), ki mu je uspelo doseči dovolj širok dogovor drugih strank, s kakšnim besedilom bi ustavo lahko spreminjali. Cilj, kot je povedal Brglez, zanj in za SMC ni odprava sodbe ustavnega sodišča o enakem financiranju obveznih programov. O začetku postopka spreminjanja ustave, je opozoril Brglez, državni zbor tudi še ne bo odločal na seji ta mesec.

Brglez s preložitvijo rešil Hana

Pred letom in pol je Brglez razpravo ustavne komisije prekinil pred glasovanji, ker bi spreminjanje ustave sicer propadlo. Za začetek postopka, ki ga je predlagal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, takrat ne bi bilo dovolj glasov.

Sprožiti pa je v mandatu enak postopek dopustno le enkrat. Hanovega predloga, da bi s spremembo ustave razveljavili sodbo ustavnega sodišča o diskriminaciji pretežno vernih družin, takrat ni podpirala SMC. Sledila je še cela serija prestavitev sej ustavne komisije. Tudi včeraj še ni bilo jasno, ali je dogovor dovolj velikega števila poslancev le dosežen in o kakšni rešitvi. A so ga danes dopoldan le dosegli.

Dogovori o kompromisnem besedilu predloga spremembe ustave, ki ga pripravlja Brglez, se bodo nadaljevali še danes, je bilo sinoči slišati iz vladne koalicije. Kar je za spremembo ustave nujnih 60 glasov, se morajo strinjati čisto vsi poslanci strank bolj z leve: SMC (35), Desus (11), SD (6), L (5). Skupaj imajo 57 glasov, a z nepovezanimi Alenko Bratušek, Mirjam Bon Klanjšček in Matjažem Hanžkom sežejo do 60. Še s kakšnim dodatnim poslancem pa celo preko.

Težave z zmernim delom SMC

[wp_ad_camp_1]

Državni zbor ustave ne sme spremeniti s »sprevrženim namenom« nadigrati ustavno sodišče, je pred letom in pol, ko se je ustavna komisija zadnjič pogovarjala o tem, kako odpraviti sodbo ustavnega sodišča o osnovni šoli Alojzija Šuštarja, posvaril poročevalec strokovne skupine ustavne komisije Rajko Pirnat. Danes Pirnata ni bilo. Strokovnjaki se o tem, ali in kako spremeniti ustavo, lani niso uspeli nič dogovorili. To ni bilo presenečenje. V strokovno skupino so stranke z različnimi pogledi imenovale predstavnike, ki so bili jamstvo, da dogovora ne bo. Pirnat, ki ga je predlagala SMC, je bil zmeren. Soglasja med nekdanjo poslanko Majdo Potrato, ki jo je predlagala SD, in teologom Ivanom Štuhcem, ki ga je predlagala SDS, o javnem financiranju šol v lasti katoliške skupnosti, ne bi dosegle niti svetovne velesile, je bilo slišati takrat.

Han: To je konec nevtralnega šolstva

[wp_ad_camp_2]

Spremembo ustave je Han predlagal izrecno zato, da bi odpravili sodbo ustavnega sodišča, po kateri bi morali izenačiti financiranje obveznih programov osnovnih šol. Ustava namreč, kot je opozorilo ustavno sodišče, ne loči šol v državni ali cerkveni lasti in staršev, ki se odločijo za ene ali druge šole. V njej je zapisano preprosto:

„Izobraževanje je svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.“

Han je v obrazložitvi predloga, da je ustavo nujno spremeniti, zapisal, da je „peterica ustavnih sodnikov“ grobo posegla v sistem osnovnošolskega izobraževanja, z namenom, da bi razkrojilo kakovostno in ideološko neobremenjeno šolstvo, odločitev pa po njegovi oceni na široko odpira vrata za dosego ideoloških in celo političnih ciljev. Han je, da bi onemogočil, kar zahteva ustavno sodišče, predlagal spremembo ustave, ki bi poslej določala:

„Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se v javnih šolah financira iz javnih sredstev. Pod pogoji in v višini kot to določa zakon, se lahko iz javnih sredstev sofinancirajo tudi zasebne osnovne šole.“

Celoten Hanov predlog spremembe ustave je takšen:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2017/10/hanovpredlogspremembeustave.pdf”]

Kaj kot kompromis predlaga Brglez

[wp_ad_camp_3]

Ta Hanov predlog je že pred leti podpisalo 26 poslancev SD, Desusa, ZL in Zaab (ki je takrat še obstajala). Po usklajevanjih, ki pa še niso bila povsem končana, je Milan Brglez za današnjo sejo predlagal nekoliko drugačno besedilo. Takšno:

„Izobraževanje je svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Financiranje javnih šol se zagotavlja iz javnih sredstev. Pod pogoji in na način, kot to določa zakon, se lahko iz javnih sredstev financirajo tudi zasebne šole.“

 

Tik pred sejo je Brglez besedilo nadomestil z novim, ki je nastalo po dodatnem usklajevanju med strankami. Zadnja verzija je takšna:

Izobraževanje je svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Financiranje javnih šol se zagotavlja iz javnih sredstev. Pod pogoji in na način, kot to določa zakon, se lahko obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah sofinancira iz javnih
sredstev.”

Po Brglezovem predlogu bi parlament moral tri mesece po sprejemu spremembe ustave uskladiti zakone z novo ureditvijo.

Celotno Brglezovo kompromisno besedilo, ki ga je predlagal v sredo, je bilo takšno:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2017/10/brglezovkompromis.pdf”]