“Preiskovalna komisija je naletela na nepričakovano dejstvo, da tožilstvo o primeru Farrokh sploh ni bilo obveščeno. Gre za ugotovitev, ki v temelju ruši zaupanje v vladavino prava ter v dosledno izvajanje procesnih pravil, ki se uporabljajo v postopku ugotavljanja morebitnih kaznivih dejanj. ZKP je nedvoumen. Tedaj veljavni 148. člen ZKP v 10. odstavku pravi: »Policija pošlje poročilo državnemu tožilcu tudi v primeru, če na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo.«
To je med drugim zapisano v poročilu preiskovalne komisije za bančno luknjo, ki ga je ta teden predstavil predsednik Anže Logar (SDS).
Celotno poročilo (javni del) je takšno:
[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2017/09/PK_banke_bistvene-ugotovitve_060917-1.pdf” title=”PK_banke_bistvene ugotovitve_060917″]
Med javnim in tajnim
[wp_ad_camp_3]
Logar je opozoril, da je njegova komisija sprejela poročilo, ki je razdeljeno na tri dele: vsebuje javni del, drugi del, ki podrobno opisuje dogajanje znotraj NLB in vsebuje podatke, ki so označeni bodisi kot poslovna ali bančna tajnost,« in tretji del, »ki vsebuje obveščevalne podatke, podatke ministrstev, policije, ki so označeni z eno od stopenj tajnosti.«
Ker so ugotovili, da sami ne more preveriti obveščevalnih dimenzij dogajanja, pa so zadevo deloma predali tudi Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je pri preverjanju podobno naletela na številne nepravilnosti. O ugotovitvah nadzornikov obveščevalcev najdete več na povezavi: tukaj.
Vsi so vedeli in bili tiho
[wp_ad_camp_4]
„To, kar se je dogajalo v NLB, in način, po katerem je funkcionirala banka v zadevi Farrokh, je popolnoma nesprejemljiv. Nesprejemljiv za banko, kaj šele za največjo banko v državni lasti. Če bi me kdo leto nazaj vprašal, če je kakšen takšen posel mogoče izpeljati ob vseh nadzornih mehanizmih v NLB, bi se mu smejal, kljub temu, da poznam določene bančne skrivnosti Probanke in Factor banke,“ je dejal Logar
Molk premiera Boruta Pahorja, predsednika Danila Türka, ministrov Francija Križaniča, Aleša Zalarja in Katarine Kresal, ki so bili vsi podrobno obveščeni, nekateri celo večkrat, omogoča razmišljanje o spregi politike in nekaterih upravljavskih struktur v NLB, je še povedal predsednik preiskovalne komisije Logar in ocenil, da so vse nadzorne institucije delovale po načelu: »Nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne govorim«,
Preiskovalna komisija predlaga, da bi o njenih ugotovitvah parlament razpravljal na redni seji še ta mesec.
