Po tem, ko je portalu Pod črto s pomočjo zakona o dostopu do podatkov javnega značaja sčasoma uspelo dobiti podatke, česa vse državno tožilstvo obtožuje župana Ljubljane Zorana Jankovića, je generalni sekretar Transperancy International Slovenija Vid Doria danes opozoril, da že leto in pol po istem zakonu ne more do podatkov o državnem poslu pri gradnji ograje proti Hrvaški.
Javen sum o službi za dvakrat seks
Pogovori o tem so bili tajno posneti. To je zapisano v uradnih dokumentih, v katerih piše tudi, da je policiji ženska potrdila, da je župan seks tudi dobil. Dvakrat.
Škandal je močno odmeval v tisku sosednjih držav, kar kaže tudi naslovni posnetek, ki kaže opremo članka v avstrijskem dnevniku. Celoten članek je dostopen na povezavi: http://www.krone.at/welt/sex-fuer-job-skandal-um-laibacher-buergermeister-notlage-ausgenutzt-story-583397.
Časopisje, ki izhaja v Ljubljani, ni bilo tako pogumno. Obratno. Zgodbo so komaj opazili. Pa še to kot primer spornega ravnanja tožilcev, ker se je izvedelo preveč. Zadnje čase pa se trudijo z objavljanjem pisem bralcev županovih privržencev, ki se odzivajo na objave na spletu in v “tisku čez mejo”. Ker učinek pa ti imajo. Ljudje govorijo.
Na objavo vsebine obtožb na spletnem portalu se je ostro odzval ljubljanski župan Janković, ki je zatrdil, da je šlo za zlorabo prava za njegovo diskreditacijo, kritiko je uperil predvsem proti tožilki Blanki Žgajner, pa tudi proti generalnem državnem tožilcu Dragu Šketi in ministru Goranu Klemenčiču. Od slednjih je zahteval ukrepanje proti Žgajnerjevi in prevzem odgovornosti. Klemenčič je zahteval pojasnila generalnega tožilca. Z vrhovnega državnega tožilstva pa so se odzvali s sporočilom, ki kaže, da v prihodnje ni pričakovati širine pri dostopu javnosti do podatkov o delu tožilstva. Navajam ga v celoti:
Šketa: O informiranju javnosti bomo odločali višje
“V interesu Vrhovnega državnega tožilstva je, da se v zgodnjih fazah postopka še ne obvešča javnosti, saj se s tem varujejo interesi postopka, ovadenih domnevnih storilcev, žrtev in drugih udeležencev v postopku. Glede posredovanja informacij javnega značaja bomo na Vrhovem državnem tožilstvu RS vztrajali, da bo praksa posredovanja informacij v predkazenskih in kazenskih postopkih v zadevah, ki niso odprte za javnost, po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) čim bolj restriktivna. Dostop do informacij javnega značaja nikakor ne sme imeti prednosti pred interesi kazenskih in še posebej pred interesi predkazenskih postopkov. Pri tem izrecno izpostavljamo, da zadnja, medijsko odmevna odločitev nikakor ne pomeni uvajanja nove prakse posredovanja kazenskih ovadb. Odločanje o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja na državnem tožilstvu opravljajo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja. Državni tožilci podajo zgolj mnenje, kadar so zaprošeni. Zaradi zagotavljanja restriktivne prakse na področju zahtev za dostop do dokumentov iz tožilskih spisov, bomo preverili poslovanje v teh zadevah ter sprejeli potrebne dodatne ukrepe, med drugim oblikovali smernice za pomoč pri vodenju teh postopkov ter izvedli nadzor državnotožilske uprave. Organizacijo dela v zadevah dostopa do informacij javnega značaja bomo spremenili tako, da bodo dokončno odločali v teh zadevah nosilci višjih funkcij. Pooblastilo za odločanje, torej za sprejem dokončne odločitve v zadevah dostopa do IJZ, bomo ločili od pooblastila za samo vodenje postopkov. S prenosom pooblastila za odločanje na manjše število oseb in višji nivo bo zagotovljena enotna praksa ter s tem tudi enotna uporaba zakona na tožilstvu. Zagotovo se bo preverilo tudi možnosti za redno dodatno usposabljanje uradnih oseb za dostop do informacij javnega značaja.”
Nadvse zaupna žica
A vsaj sumi o zlorabi položaja župana pri zaposlovanju v Ljubljani niso več državna skrivnost. Drugače pa je s podatki o poslih ob postavljanju ograje proti Hrvaški. Doria je podatke o tem zahteval februarja lani. Zaprosil je za pogodbe med Zavodom za blagovne rezerve in podjetjem Minis d.o.o. ter druge dokumente povezane s poslom postavitve ograje na južni slovenski meji zaradi dvomov in nezaupanja v posel, ki so se takrat pojavljali v javnosti.”
Celotno izjavo lahko preberete s klikom na povezavo: TI_SLO_sp_za_javnost_ijz
Razlog, da podatkov še ni dobil, je najbrž, ker je vlada posle s kupovanjem žice označila z oznako zaupnosti, da migranti ne bi izvedeli, koliko ograje je kupila, kje bo postavljena in bi se ji potem lahko izognili.
Zahtevanih podatkov po letu in pol, čeprav se je migrantski val medtem že precej ustavil, Doria še ni dobil.
Doria opozarja, da mednarodni dokumenti na področju dostopa do informacij javnega značaja pravijo, da mora biti dostop do informacij hiter. Zapoznel dostop je namreč enak zavrnitvi.
»Za dobro prakso se lahko ozremo le prek postavljene ograje, saj ima Hrvaška v svojem zakonu jasno postavljen rok, v katerem mora sodišče odločiti o sporu glede dostopa do informacij. To je 90 dni.«
Cenzura ugotovitev revizije
Sam odločitvi o postavitvi ograje na meji nisem nasprotoval, olajša varovanje policistom. Nasprotujem pa prikrivanju podatkov o ceni in poslih, ki so s postavitvijo povezani. Cenzurirane so bile celo ugotovitve revizije računskega sodišča, ki je pregledalo zaključni račun proračuna za lansko leto. Kakšna je videti cenzura kršitev, ki je zagrešil minister, kaže posnetek s počrnjenimi deli.
Takšna cenzura se praviloma zgodi na zahtevo vlade. Cenzuriran je prav del o poslovanju blagovnih rezervah, podjetju Minis in ravnanju ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška.
Več o tej nenavadni cenzuri lahko najdete v članku o tem, ki je dostopen na povezavi spodaj:
Cenzurirane ugotovitve revizorjev: Počivalškova tajna žična ograja
