»Lažnivi kurci,« je predsednik Zveze borcev NOB Tit Turnšek v državnem zboru ta teden ozmerjal poslance SDS, ki so zahtevali pojasnila o delitvi denarja med veterane in o razlogih, zakaj največ denarja dobi organizacija, ki jo vodi prav Turnšek. Razjezili so ga očitki iz SDS o obrambi revolucije in pobojev.
Veterani med SD in SDS
Letos so dobili 533.717, lani pa 547.526 evrov.
Popoln hit je bila ta teden ta zgodba. Tudi zaradi tega, ker državni denar dobijo veteranske organizacije, v kateri je veteranov le za vzorec ali jih celo nimajo. Ni namreč pogoj. Je pa na vrhu takšnih organizacij, denimo Zveze borcev, cel kup politikov iz stranke, ki ji pripada ministrica Andreja Katič (SD), ki deli denar.
Čisto brez pomembnih igralcev pri veteranih seveda ni niti opozicija: eno teh organizacij je v državnem zboru, kjer je počilo, zastopal nekdanji generalni sekretar vlade Bože Predalič (SDS).
Po branosti je ta zgodba v manj kot dnevu podrla vse dosedanje rekorde.
Ko novinarjev sploh ni
Razlog za to ni bilo le burno dogajanje in denar.
Obisk portala in ogledi so šli v nebo, ker so največji tiskani mediji, Delo in Dnevnik, dogajanje prvi dan povsem zamolčali v svojih tiskanih in spletnih izdajah.
Niti vesti ni bilo nikjer.
Javnost niti ni imela druge možnosti kot da izve na spletnih portalih in družabnih omrežij, kaj se v državi dogaja,
Kakšno je vaše mnenje o razlogih, da je tisk dogajanje spregledal, lahko odgovorite v anketi:
Ljudje so sicer imeli še eno možnost: lahko bi več ur spremljali posnetek dogajanja na SLO3, ki seje odborov posname in sčasoma v celoti predvaja.
Kar je časovno precej potraten način, kako se informirati.
Celoten posnetek seje odbora za obrambo je dostopen v arhivu RTVS na povezavi:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-odbora-za-obrambo/174469302
Sporno dogajanje časovno najdete okoli 2.27:00.
Kot šefa novega portala, ki nima reklame in denarja, bralce pa pridobiva v glavnem s spletnih omrežij, me je ravnanje tiska seveda veselilo.
Veselilo me je zaradi tega:
Na seji odbora za obrambo sem bil, novinarjev velikih tiskanih medijev pa ni bilo. Skoraj nikoli jih ni na dogodkih.
Delo na terenu velja za izgubo časa za uprave in urednike.
Novinarji pa so kar sprejeli to logiko, da je realnost nepomembna in strošek.
Biti tam je velika prednost. Na posnetku na televiziji se preprosto ne sliši in ne vidi vsega. Ne sliši se, kaj je Turnšek vse rekel. Tega tudi v magnetogramu ni. Ni bilo po ozvočenju.
In če nisi tam, ni mogoče izvedeti tistega, kar je na hodniku.
Ni mogoče vprašati in preveriti.
Ni mogoče, če povemo preprosto, opraviti dela novinarja.
A velikim se ne bi bilo treba niti ponižati z delom na terenu.
Lahko bi si vse skupaj ogledali tudi na televiziji in za silo poročali. Kot to običajno počnejo. Na ravni brezplačnikov.
A še to niso.
Nenavaden molk velikih medijev ni neobičajen pojav. Več o podobnem primeru:
Čisto obmolknili pa veliki časopisi le niso. Zgodbo so dan naslednji dan po dogodku po 10 uri s pomočjo tiskovne agencije (STA) na spletnem portalu objavile Slovenske Novice, ki so deloma povzele tudi poročanje s tega portala dan prej in korektno navajajo tudi vir.
Oglasila se pa je že prej množica manjših tiskanih in spletnih uredništev, potem pa še velike televizije, ki se borijo za gledalce.