Zakaj stoji postopek spreminjanja ustave, s katerim bi se izognili sodbi ustavnega sodišča, ki zahteva izenačitev financiranja obveznega programa osnovne šole Alojzija Šuštarja z drugimi osnovnimi šolami, je ta teden pojasnjeval predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC). Pojasnilo je od Brgleza, ki je tudi predsednik ustavne komisije, zahteval vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, ki je ocenil, da je Brglez s tem onemogočil večino, ki je bila za spremembo ustave, posledica pa je, da je zdaj vlada predlagala spremembo zakona in več denarja za osnovno šolo v lasti RKC. Temu Mesec ostro nasprotuje.
V vladi SD proti, Desus tokrat ne
Po kolegiju, kjer se je to zgodilo, so se za poslance začele krajše velikonočne počitnice. Brglez je pogovor zato končal z besedami: »Lep vikend vam želim, pa lepe praznike.«
[wp_ad_camp_2]
Mesec je pojasnila zahteval, ker je vlada prejšnji teden predlagala več denarja za osnovno šolo Alojzija Šuštarja, v kateri se povečini šolajo otroci iz vernih družin.
Do spora, ali spoštovati sodbo ustavnega sodišča, je prišlo že v vladi sami. Vsi ministri SD so bili proti. Niso pa bili prejšnji teden proti ministri iz Desusa kot februarja. Februarja je vlada zato preložila odločanje.
Mesec je opozoril, da Brglez že leto in en mesec ni sklical nadaljevanja seje ustavne komisije, da bi popravili določbo ustave, in vanjo zapisali, da državi osnovnih šol v lasti katoliške skupnosti ni treba financirati enako kot državne osnovne šole.
Marca lani je Brglez sejo ustavne komisije, ko so razprave še potekale, prekinil.
Mesec je ocenil, da je bila takrat »izražena večinska podpora za začetek postopka spremembe ustave, s katero bi zagotovili rešitev, ki preprečuje, da bi zasebno šolstvo in njegovo javno financiranje ogrozilo javno in vsem dostopno osnovnošolsko izobraževanje«.
Na seji ustavne komisije, kot novinar sem bil tam, ni nič kazalo na soglasje, ki bi omogočalo nadaljevanje postopka.
Pristranskost medijev do katolikov
Po sodbi ustavnega sodišča bi moral državni zbor financiranje osnovnih šol popraviti najpozneje že januarja lani. V proračunu, ki je namenjen za osnovne šole, bi šlo za komaj opazen znesek povišanja. A so v parlamentu na predlog Matjaža Hana (SD) začeli le razpravo, ali bi sprožili postopek spreminjanja ustave, da bi obšli to obvezo.
V medijih, ki so, ko gre za diskiminiranje posameznih skupin v družbi, običajno zelo glasni, so v tem primeru ugotovitev ustavnega sodišče precej skrili in na oblasti niso posebej pritiskali, da bi morali karkoli storiti.
Razlika je povsem očitna, če primerjamo pozornost, ki jo mediji posvečajo možnosti, da bi bil neustaven zakon, po katerem bi v primeru novega migrantskega vala država močno zaprla mejo. Pisanja o tem, tudi komentarjev, je izjemno veliko, čeprav ustavno sodišče še nič ni odločilo in niti pritožbe še ni.
Molk medijev je politikom v parlamentu olajšal položaj, da sodbe niso upoštevali in so s tem dodatno kršili ustavni red. Sodbe pa niso kršili le s tem, da do skrajnega roka niso storili nič.
Trikrat zavrnili spoštovanje ustavnega reda
Kar trikrat je večina v državnem zboru tudi zavrnila predloge opozicijske SDS, da bi storili, kar je zahtevalo ustavno sodišče, torej popravili financiranje osnovnih šol in odpravili diskriminacijo dela otrok in njihovih staršev.
V največjih tiskanih medijih o tem dogajanju skoraj ni bilo poročil.
[socialpoll id=”2434877″]
A zapletlo se je tudi s spreminjanjem ustave, katere cilj je obiti sodbo. Povsem se je ustavilo prav na seji ustavne komisije, na katero je Mesec ta teden opozoril Brgleza. Na to so najbrž vplivala opozorila tedanjega predsednika ustavnega sodišča Miroslava Mozetiča, da je nedopustno, da parlament kar ignorira sodbe.
[wp_ad_camp_1]
Podoben očitek je letos ponovila nova predsednica Jadranka Sovdat, ki je ocenila, da je nesprejemljivo, ker politika sodbo ignorira in ne stori nič: ne poskuša niti popraviti zakonske ureditve in ne ustave.
Na seji ustavne komisije pred dobrim letom je predsednik strokovne skupine ustavne komisije Rajko Pirnat poslancem predstavil zelo kritično stališče, kaj počnejo: »Državni zbor lahko spremeni ustavo, ne sme pa tega storiti s »sprevrženim namenom« nadigrati ustavnega sodišča,« je takrat dejal Pirnat.
Han: Realnost je pač takšna
V skupino strokovnjakov je bil Pirnat imenovan na predlog SMC. Vsaj del poslancev SMC začetka postopka spreminjanja ustave pred letom ne bi podprl in bi, če bi bilo glasovanje, skoraj zanesljivo postopek propadel.
Tega potem »ne bi bilo več možno odpreti v tem mandatu«, je Brglez opozoril Meseca, da mu je s prelaganjem pravzprav storil uslugo.
Vodja poslanske skupine SD Han pa je povedal, da je za razliko od Meseca realist in ve, da levica in leva sredina v tem državnem zboru »nima dveh tretjih in smo zaradi tega čakali«. Politična realnost je pač takšna, je Han opozoril, da je vladni zakon zdaj v državnem zboru, kar spreminja položaj.
Brglez je napovedal, da bo ponovno preveril, ali je možnost, da bi dosegli večino za sklep o začetku postopka spreminjanja člena ustave o osnovnih šolah.
Če se bo pokazalo, da je kakšna možnost, bo sklical nadaljevanje seje ustavne komisije.
