»Evropsko sodišče za človekove pravice razlaga 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah tako, da posebej izpostavlja, da mora biti pravo, ki ureja skrivni nadzor, dostopno in predvidljivo ter zlasti dovolj jasno, da lahko državljani vedo, pod katerimi pogoji in v kakšnih okoliščinah se lahko pooblaščeni državni organi zatečejo k temu tajnemu in tveganemu vmešavanju v pravico do spoštovanja zasebnega življenja in dopisovanja.«
Tudi iz primera Kangler
To je med drugim ustavno sodišče zapisalo, ko je soglasno odločilo, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo, ko ureja hranjenje in ravnanje s podatki pridobljenimi s prisluškovanji državljanom in podobnimi »posebnimi metodami«. Spor sta sprožila državni svet in skupina 31 poslancev.
Eden od povodov za pritožbo skupine poslancev so bile tudi ugotovitve komisije za nadzor obveščevalnih služb o prisluškovanju nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in poznejša raba posnetkov teh prisluškovanj na sodišču tudi v delu, ki ni imel povezave s sodnim postopkom in očitanim kaznivim dejanjem.
Kakšno je “rusko” pravo
Neustavnost mora državni zbor odpraviti v pol leta.
Celotna razsodba je dostopna na povezavi: tukaj. Odprla se bo tudi, če kliknete na posnetek odločbe:
Razsodbo je ustavno sodišče sprejelo skoraj hkrati, ko je začasno, dokler ne presodi še tega, prepovedalo rabo podatkov pridobljenih s preiskavo prostorov predsednika komisije za nadzor javnih financ v parlamentu Andreja Širclja (SDS). Takrat so kriminalisti z dovoljenjem sodišča zelo široko zaplenjali podatke o osebnih komunikacijah.
Več o tem lahko najdete v članku na povezavi ali če kliknete na posnetek poslanca Andreja Širclja.
V sodbi o neustavnosti ureditve hranjenja podatkov pridobljenih s posebnimi metodami in sredstvi, se ustavno sodišče sklicuje tudi na zadevo Roman Zakharov proti Rusiji z dne 4. 12. 2015, ko je ESČP ugotovilo kršitev 8. člena EKČP zaradi splošne neustreznosti jamstev ruske ureditve prestrezanja komunikacij proti zlorabam in arbitrarnosti, pri čemer je posebej poudarilo, da rusko pravo dopušča avtomatsko hrambo očitno nepomembnih podatkov in ne ureja dovolj določno hrambe in uničenja izsledkov po koncu kazenskega postopka.
Ugotovitev protiustavnosti zakonske določbe, opozarja ustavno sodišče, ne pomeni, da se takšna določba ne sme več uporabljati. Ugotovitev protiustavnosti pomeni, da je takšno določbo treba uporabljati tako, da njena uporaba ne bo v nasprotju z razlogi, ki so ustavnemu sodišču narekovali ugotovitev njene neskladnosti z ustavo dokler državni zbor ureditve ne popravi.
