Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je napovedal, da bo po umiku italijanskega investitorja Cimos reševala slaba banka, ki jo je država z denarjem davkoplačevalcev ustanovila za reševanje slabih terjatev bank in je največji posamični lastnik Cimosa.
O Cimosu danes poslanci
Kot slaba banka je na državni transfuziji tudi državni holding, ki je kot upravljalec državnega deleža manjši solastnik.
Slaba banka bo, je napovedal minister, pri reševanju Cimosa ravnala po načelih zasebnega investitorja. S predstavniki slabe banke in državnega holdinga Počivalšek poskuša zadnje dni umiriti tudi pomembne tuje kupce, za katere Cimos dela.
O zapletih, ki se lahko končajo celo s stečajem velikega primorskega podjetja, bo danes zjutraj razpravljal odbor za nadzor proračuna, ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS). Razpravo je zahteval vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke Jože Tanko (SDS) ob dogovarjanjih vlade z vlado sosednje Hrvaške, kako razrešiti težave s starimi obveznostmi. Zahteva je dostopna na povezavi:
http://imss.dz-rs.si/imis/200d56a60709106d63b2.pdf
Ob slabi banki slab tudi holding
Kot slaba banka je na državni transfuziji tudi državni holding, ki je – kot upravljalec državnega deleža – manjši solastnik Cimosa. Lani SDH ni uspelo poravnati za 200 milijonov obveznosti denacionalizacijskim upravičencem. Da ne bi prišlo do zloma, mu je vlada podarila teh 200 milijonov evrov.
Iz vlade so, ker je poslanec SDS Franc Breznik zahteval pojasnila, zakaj so porabili denar davkoplačevalcev, ta teden pojasnili, da je dokapitalizacijo holdinga vplivala pozitivno na javnofinančno stabilnost, saj so poplačali posojila, zavarovana s poroštvom države, ki bi jih sicer morali plačati letos. To pa ne bi imelo le slabih finančnih učinkov na proračun, bil bi tudi negativni signal finančnim trgom, na katerih se SDH pojavlja pri upravljanju naložb.
Denimo, naložbe v Cimos.
Iz finančnega ministrstva so pojasnili, da državno poroštvo izvira iz zakona, ki je bil za poplačilo 300 milijonov evrov denacionalizacijskih upravičenj sprejet leta 2010, že takrat pa je več kot devet desetin odstotkov portfelija, s prodajo katerega bi sklad obveznost moral poplačali, država označila kot strateškega in takrat in danes ne dovoli prodaje.
